Idejni projekt sem leta 2006 po elektronski pošti poslal Billu in Melindi Gates s prošnjo za ovrednotenje in sofinanciranje nadaljnjih del na projektni dokumentaciji in gradnji. Že naslednji dan sem dobil odgovor, da je ideja sicer dobra, a da ne ustreza drugim njihovim kriterijem za sprejemanje projektov v financiranje, od katerih ne odstopajo: naš projekt je zastavljen komercialno, oni pa financirajo le ne- profitne projekte v nerazvitih državah, Slovenija pa je razvita država, saj so predvideni upravičenci starejši ljudje z nenalezljivimi boleznimi, ti pa so nato sponzorirali in financirali gradnjo ustreznih objektov samo za obolele z aidsom (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, AIDS (Acquired immunodeficiency syndrome).
Vsebina:
celovito upravljanje projektov,
namen IP,
splošno o ND,
stanje v Sloveniji,
dinamika dela,
namen ND (rezidenti/pacienti/klienti, bolezni, storitve),
osebje (strokovno, vodilno in drugo osebje),
etični vidik,
stavba ND z Wellness centrom,
okoljevarstveni vidik,
logistika,
biomedicinska tehnologija,
informacijsko komunikacijska tehnologija (vključno s centrom za negovalne storitve na daljavo),
ocena potrebnih finančnih sredstev,
pogoji izvedljivosti,
ocena tveganj,
trženje in marketing,
načrt v primeru nesreč,
informacijsko dokumentacijska podpora,
upravljanje kakovosti,
upravljanje projektiranja z uporabo upravljanja znanja,
dodatki (seznam storitev s cenami, zbirka relevantnih standardov, zakonov in predpisov; DVD: podoba objekta ND; CD: orodje za projektni management OpenWorkbench; fotodokumentacija: posnetki stavb ND po svetu, eksterierji in interierji),
… .
1- Celovito upravljanje projektov
Cilji:
zagotoviti okvir za celovito upravljanje projektov,
zagotoviti praktične smernice za načrtovanje, kadriranje, izvajanje in spremljanje projektov,
celovito upravljanje projektov je kompleksna zadeva,
projektiranje je le začetna točka za izgradnjo ND,
obstajajo mehki in trdi vidiki v projektiranju; mehki so npr. zakonska utemeljenost oz. družbeni vpliv ND, koristi, investitorji, trdi pa čas, stroški in kakovost,
posebej je pomembna prva faza projektiranja, med katero obstaja veliko nedoločenosti,
treba je čimbolj zmanjšati rizike, predvsem rizike v zvezi s stroški projektiranja,
treba je prepoznati dejavnike, ki vplivajo na uspešnost projektiranja (najvažnejše variable so projektna dokumentacija, finančna sposobnost investitorja, izbor izvajalcev posebnih projektov in metode vrednotenja uspešnosti projektiranja,
možne napake v projektiranju imajo svoje inkubacijsko obdobje, kar pomeni, da se posledice napak v projektiranju ne pojavljajo takoj, ampak izbruhnejo s časovnim zamikom,
treba je paziti, da je projekt poleg notranje konsistentnosti tudi v skladu z zunanjimi omejitvami in zahtevami,
treba je prepoznati pomembnost strateške koncepcije, ne pa samo projektiranja,
projektiranje in izgradnja morata biti organizirana po fazah (npr. faza projektiranja, faza izvajanja projekta po načrtu in v skladu s strategijo),
projekti so medodvisni,
pri izgradnji ND se je treba prizadevati za partnerstvo javnega in zasebnega sektorja,
projektiranje mora biti iterativno in prilagodljivo na eventuelne spremembe, ne pa linearno,
pri izgradnji ND se je treba zgledovati predvsem na tovrstne ustanove v razvitih državah kot referenčne tipe za ND,
kvalificiranost članov projektnega tima in njegova avtonomnost v odnosu do investitorja sta najpomembnejša dejavnika uspešnega projektiranja,
celovito upravljanje projektov in projektnega tima naj bi bilo zaupano koordinatorjema.
Sestava projektnega tima:
koordinatorja kot predstavnika investitorja,
projektant stavbe,
strokovnjak za logistiko,
strokovnjak za biomedicinsko tehnologijo,
strokovnjak za wellness,
pravnik,
ekonomist,
strokovnjak za marketing,
poslovna sekretarka,
informacijski specialist,
informatik,
administrator celovitega upravljanja projektov (informatik s certifikatom za tovrstno delo).
Oblike dela projektnega tima:
praviloma na sestankih, ki se jih udeležijo projektanti po povabilu koordinatorja,
plenarne seje vseh članov projektnega tima, ki jih sklicuje koordinator,
preko mreže za upravljanje projektov.
Koordinatorja sta privzeto pripravljalca idejnega projekta kot intelektualnih lastnikov le-tega.
