Sem prononsiran »krleževec«, a Krležu tega nisem dal vedeti.
Tuđman me je konec 1962. leta zaposlil v Institutu za zgodovino delavskega gibanja Hrvaške1 (IHRPH) v Zagrebu. Kmalu po zaposlitvi me je na moje iskreno presenečenje imenoval za tajnika oddelka za zgodovino marksistične misli.
Unitaristično-hegemonistični jugo-oblastniki so me politično etiketirali kot »tuđmanovca«2.
Z Tuđmanom sva bila skupaj skoraj vsak dan nadaljnih šest let, tudi zunaj delovnega časa, do njegovega odstopa z mesta direktorja aprila 1967. l. in mojega odhoda iz Instituta marca 1969. 3, tako da se je marsikomu zdelo, da sva bila nerazdružljiva4.
Krleža me je imel za Tuđmanovega vajenca. Včasih me je vprašal: »Kako si, šegrt?«
Kadar sta Krleža in Tuđman igrala šah, sem pogosto bil zraven kot kibic5. Tuđman kajpada ni znal izgubljati in je bilo »oportuno« igrati pod ravnijo lastnih možnosti! V neki partiji se je našel v težavah in je tako dolgo razmišljal, da ga je Krleža začel dražiti:.
»Francek, igrajte z kraljem! Tudi kralj je figura!«
Viri:
Čepo, Z., 1982. Dva decenija Instituta za historiju radničkog pokreta Hrvatske. Časopis za suvremenu povijest I 1982, pp. 9-58.
Stipetić, Z., 1982. O istraživanju kulturne problematike. Časopis za suvremenu povijest I 1982, pp. 77-79.
Pripombe:
1 Beseda “Hrvaške” je bila dodana l. 1965.
2 To me je spremljalo naslednjih 20 let. Ta »fama« me je na nekem razpisu stala delovnega mesta asistenta za sociologijo na Pravni fakuleti v Zagrebu. Dotični profesor je nasprotoval mojemu izboru govoreč, da ne bo sprejet v službo noben »tuđmanovec«, dokler je on živ!
3 Žarišče »maspoka« (tedanjega nacionalnega množičnega gibanja na Hrvaškem) se je na ta način preselilo iz IHRPH v središče Matice hrvaške v Zagrebu,
4 Vendar nikoli nisva šla skupaj, na primer, na počitnice. Tuđman je šel na Pitovsko plažo na Hvaru, jaz na Silbo.
5 Nem. kiebitz, vsiljiv svetovalec, tudi v kartanju.