Med spanjem sanjajo ljudje, večina sesalcev in nekatere ptice.
Človeške »sanje« so namišljene »predstave«, ki se zgodijo v zadnji, peti fazi spanja, fazi REM (Rapid Eye Movement), spanje s hitrim premikanjem oči. Sanje iz faze REM so najbolj žive in si jih najlaže zapomnimo. Sanj ne moremo kontrolirati. Lahko so ponavljajoče se, telepatske, spomin na resnično dejavnost, predvsem moreče. Moreče sanje, môra, povzroča nelagodje in strah. V obdobju REM, ki traja 5–30 minut, se naše oči sunkovito premikajo, hkrati pa se nam tudi krčijo prsti na nogah in rokah ter obrazne mišice. Čeprav je celotno telo omrtvičeno, pri moških nabrekne penis, pri ženskah pa se poveča nožnični izcedek. Pogosto v sanjah padamo v globino! Iz sanj nekateri napovedujejo prihodnost. Zanimanje za sanje so posebej spodbudila dela Sigmunda Freuda (1856. -1939.) in Carla Gustava Junga (1875.-1961.) , ki sta upala, da bi lahko na osnovi razumevanja sanjskih simbolov znala pomagati ljudem z duševnimi težavami. Glavna razlika med Freudovo in Jungovo teorijo sanj je ta: Freudov pristop je obrnjen proti nazaj in se osredotoča na vzročne vire sanj v zgodnjih življenjskih izkušnjah (diagnoza, spoznava in označitev bolezni). Jungov pristop je usmerjen proti naprej in poskuša razumeti, kam sanje vodijo, in kaj bi lahko razkrile o prihodnjem življenjskem razvoju posameznika (prognoza, napoved o razvoju bolezni). Po drugih vidikih se njune teorije podudarata.
Pravi bibliografski kuriozum pa je, da je knjiga Sigmunda Freuda »Die Traumdeutung« (Razlaga sanj) prvič izšla 1900 v nakladi pičlih 600 izvodov in da je bila prodana šele po polnih osmih letih! Kasneje je postala zelo priljubljena in je v Freudovem življenju izšlo še sedem izdaj. Freud je to knjigo označil za svojo osebno najljubšo knjigo, ki je postala večna klasika v zgodovini psihologije, Freud pa je postal eden od petih najbolj citiranih avtorjev knjig, vključno s Biblijo, v zgodovini bibliometričnih analiz.
Vprašanje, kako sanje v resnici nastanejo in čemu služijo, je po Claudiju Basettu še naprej popolnoma odprto. Basetti je pisal o narkolepsiji in hipersomniji kot avtoimunski, nepremagljivi, bolezenski zaspanosti in želji po spanju.
Kaj pa so »ameriške sanje«? »Ameriške sanje« so vrsta etosa, nravne usmerjenosti, težnje ali prepričanja, ki ženejo številne državljane ZDA, ko si prizadevajo ustvariti življenje zase. Ta ideal - ki vključuje predstave o posameznikovih pravicah, svobodi, demokraciji in enakosti - je nedvomno osredotočen na prepričanje, da ima vsak posameznik pravico in svobodo iskati blaginjo in srečo, ne glede na to, kje in v kakšnih okoliščinah se je rodil. Ključni element »ameriških sanj« je prepričanje, da se lahko s trdim delom in vztrajnostjo vsakdo dvigne »iz krp v bogastvo«, postane finančno in družbeno uspešen po poklicni vertikali (Glej moj mikroesej »Teorija pravične neenakosti«, Locutio 22 (108) Locutio)
»Ameriške sanje« so lahko tudi le tolažba za lahkoverne reveže, ki si delajo prazne upe, ne da bi se sploh zavedali, da gre za iluzije, tj. za čutne prevare, izvirajoče iz nepravilnih zaznav.
Sanje so le redko obetavne. Najpogosteje nas preganjajo kot »sovragi grešne duše«, tako da komaj čakamo, da se prebudimo, prekinemo sanje in tiste čutne prevare (halucinacije), ki obstoje zgolj v domišljiji!
