Vse, kar sem in kar imam, mi dela tudi velike težave.
Ustvariti si mir navkljub vsemu in vsem.
Mirno ljubiti vse.
Vsako naše srečno ali nesrečno obdobje se ob pravem času konča.
V svetu je novo le staro v novi obliki.
Kar daj mir, pa bo mir.
Nisem za to, niti zato.
Svojo posrečeno misel sem praznoval s kozarcem vode.
Moja čez mero velika ljubezen bo se bo iztekla po duhovnih poteh.
Ljubim jih vse. A ne za sebe.
Računam na Boga, ker nase ne morem več.
Vsakdanje življenje naj ne bi bilo samo sebi namen.
Konec sveta ne bo pomenil tudi konca Nebes.
V stiski vzkliknem: »Kje so Nebesa? Kje ni pekla?«
Kaj hedonisti uživajo zato, da bodo potem še bolj trpeli?
Kadar ni nič, ni pa nič.
Naše zmote nam širijo obzorje.
Že majhna modrost nam lahko spremeni poprečen dan v lep dan.
Nismo toliko krivi! Le zmotimo se!
Kar hočem, ne gre, česar nočem, se mi vsiljuje. Če ne hočem in ne nočem, imam mir.
Svet drvi naprej, a se je poplitvil.
Težak dan, za danes bo dovolj.
Moja bolezen z vsemi mukami je moja ljubezen.
Prišlo bo, kar nam gre.
Ni me tu za kakršnekoli načrte z menoj.
Pretiraval sem. Sledi samozdravljenje.
Imamo problem nerazumevanja nerazumevajočih.
Vse ljubim, celo svoje bolečine.
Vse sublimira v duha vsega, kar je bilo.
Drugi prav tako trpijo kot mi sami.
Zakaj bi razmišljal, ko itak nič ne vem?
Kadar kdo greši proti meni, spoznam, da sem tega sam kriv. In s tem rešim njega in sebe.
Določena mera trpljenja pripada vsakomur vsak dan.
Minevanje je nekaj čudovitega v našem stvarstvu.
Pišem, ker tudi tako spoznavam.
Vsakdanji križ nam zadostuje za naš vsakdan in za večnost.
Vemo, da bi mir našli le v Bogu, a odhitimo naprej..
Vera mi pomaga v boleznih, zato ne morem biti tiho o njej.
Božja ljubezen je večna in popolna, človeška pa zelo šepa.
Nič nisem na boljšem, če manj trpim.
Vedno kaj frli okoli človekove glave.
Tako kratko smo na svetu!
Vse je mir. Moram potrpeti in počakati, da še drugi to spoznajo.
Nikoli ne moremo pričakovati konca težav, dokler ne bo konec.
Če bi živeli lepo in prav, bi bilo vse lepo in prav na svetu.
Mir bo tam, kjer mu bomo dovolili, da bo.
Ni vredno zaupati v kakršnokoli tuzemsko večnost.
Leto 2023. Človeštvo je tik pred tem, da prejme resno lekcijo.
Samo Jezus mi ni problem. Vse drugo pa je problem, in boli …
Kako bomo v večnosti?
Večkrat me prešine: »Nekoč bo pa vendar mir!«
Razumem simboliko, da so samostanska vhodna vrata tako močna, debela, okovana in težka!
Mučno je živeti, dokler ne odpustiš!
Ne vemo, kaj nam manjka, a nam zagotovo manjka prava beseda spoznanja in tolažbe.
Ni ravno prijetno najti sebe, če se najdeš neumneža. A zna biti koristno.
Bog Stvarnik je gospodar tudi nad poganskimi bogovi, kot so Amor, ego, Hedon, denar ali oblast.
Končni cilj naj bo nekje zgoraj in svetal.
Nekomu je cilj svetla zvezda, drugemu sveta ideja, tretjemu čudoviti Bog z Nebeščani.
V marsikaterem trenutku trpljenja je odrešilen pogled na križ.
Naj nas Bog reši tistega, česar ni!
Dobra misel me spočije.
Ne zaupam svoji ali tuji evforiji.
Velike skrivnosti so razodete, ki jih ne moremo dojeti, a jim lahko zaupamo.