STVARI LAHKO OZDRAVIJO POJME

* * *

Ne vem, kaj me čaka.
Grem naprej
in se držim poti.

* * *

Sprejet
v razmerja časov
v razplet svetov zorim.

* * *

Približno
je odstranilo
psevdoabsolutno.

* * *

Oblaki
so rosa
na travi poletja.

* * *

Stvari
lahko ozdravijo
pojme.

* * *

Valovi hotenja
se razbijajo
ob skalah miru.

* * *

Puščam več prostora
nezavednemu.
Zadnji čas.

* * *

Drug človek:
Nova
razsežnost.

* * *

Košček modrine
med oblaki.
Bom prišel tja?

* * *

Primarno potrebo
je premagala
primarna motivacija.

* * *

Še metulj ni lahak,
če ga pogledam
s težo v sebi.

* * *

Še metulj ni lahak,
če ga pogledam
s težo v sebi.

* * *

Izgubljeni čas
se zgošča
v očiščenje.

* * *

Prepustiti se …
Težje je,
kot je videti.

* * *

Nevidne stene
služijo
redu.

* * *

Nikjer ptic.
Pa vse
žvrgoli.

* * *

Vračanja k sebi
počasi
uravnavajo ritme.

* * *

Vse delam
do popolnosti.
A le do pol.

* * *

Potrpim
s seboj.
Neverjeten mir.

* * *

Za koga
trpim danes?
In kdo zame?

* * *

Že je,
kar
še ni.

* * *

Roža
ti pomežikne.
In veš, da si na pravi poti.

* * *

Cilj sprehoda:
odsevi
v lužah.

* * *

Vrtnica v snegu.
Težko ji je.
A jo pustim cveteti.

* * *

Snežinke:
tišina,
ki beli z neba.

* * *

Zagledam stvar.
Razodene mi
resničnost vsega.

* * *

Sprejmem bolečino.
Spremeni se
v lagodje.

* * *

Prižel sem
tvojo krivdo
k svoji.

* * *

Sneg je prehitel
človeško etiko.
Vse je belo in lepo.

* * *

Kam
naj še pogledam,
razen vase?

* * *

Z daritvijo
iz svojih rok
vračam, kar sem.