Papir: A4 A5 Nazaj na številko 92 V oknu za tiskanje izberite tiskalnik ali »Shrani kot PDF«. Vsak prispevek se začne na novi strani.
LOCUTIO
Prva slovenska literarna on-line revija
921. maj 2016 · Letnik XIX

Guillaume Apollinaire: La Cravate Calligrammes

Guillaume Apollinaire: La Cravate Calligrammes

Guillaume Apollinaire: La Cravate, Calligrammes

Kazalo

  1. Mart OgenČlovek sam
  2. Philip BurtMy Little Blue Planet
  3. Velimir HlebnikovZaprisega s smehom
  4. Nikola Šimić ToninV božič uokvirjena podoba
  5. Žaklina GliboBerač tišine / Nabiralec tišine
  6. Ante Gregov JurinOdgovor je: večnost
  7. Jagoda NikačevićLeptiri, cvetovi / Metulji, cvetovi
  8. Marica Škorjanec KostercaKo se trave dotikajo zvezd
  9. Jadranka Matić ZupančičZnakovni jezik
  10. Borut GombačZrak
  11. Andrej LutmanSuhe stvari
  12. Maruša GrmekKo sva skupaj
  13. Edi GabričSmo kot klasje
  14. Tatjana SrebrničIz teme
  15. Jadran ZalokarTragovi u blatu / Sledi v blatu
  16. Isaák Bábel’ EmmanuilovičElja Isaakovič in Margarita Prokofjevna
  17. Irena Stefanie KnehtlUjeti v viharju
  18. Santiago Martín SánchezTone Partljić: Moj ata, socialistični kulak
  19. Karmen VidmarShpresoj
  20. Ruža RosiMrka
  21. Rudolf BernreiterDie lebendige Seele
  22. Jasim Mrkalj-KadmusTudi jaz begunec ali Kako postaneš mirnodobni prebežnik
  23. Tvrtko-Matija ŠercarKαθέδρα, thronus, chair
  24. Nada RavterRien va plus – v življenju
  25. Vladimir Henrik KnezUp brez konca
  26. dr. Anton BreznikČisti stiki
  27. Jasim Mrkalj-KadmusMislim, torej sem nor
  28. Mario BerdičRedek pojav v redki mariborski atmosferi
  29. Marjan PungartnikČe je Cobiss težko (ni meni)
  30. Jože LeskovarLjudske družabne pesmi
  31. Razpisi -• Razpis natečaja za sodelovanje pri zborniku• Razpis za delavnico »Žetev pred setvijo«• Festival smeha in dobrih šal• Srečanje aforistov META•FORE

ČLOVEK SAM *

Mart Ogen

Vseeno kdaj, vseeno kje, vseeno zakaj,
na cilju navidez brezkončnega romanja,
na končni postaji navidez brezciljnega romanja, ko prideš do morja,
ob uri, ki si jo izbral, ali ob času, ki ti je bil določen,
da se vkrcaš na ladjo, odideš,
ali da odideš znova
– kam? kako daleč? –
na enem od ciljev, ko prideš do morja –
ali ko stopiš v neka mesto, v svoje lastno, kjer živiš,
ali v neka tuje, ozke prepletene ulice, neznani trgi,
ko hodiš mimo izložb in iščeš, gledaš,
tam so veletrgovine, gledališča, parki,
tam mogočne stavbe, umetniške galerije in cerkve,
lepaki, asfaltirana drevesa, spomeniki in zapori,
ali zvečer, živčni utripi neonskih luči,
nebo nad mestom temno in umazano,
ko stopaš po pločniku, se ustavljaš, se gneteš sredi množice, iščeš,
iščeš neko ulico, hišo, ime,
vstopaš in odhajaš skozi toliko vrat,
se smehljaš in govoriš, in gledaš,
gledaš vse te obraze, vso to naglico, ves sijaj –
ali sredi popoldneva, daleč proč, v samoti,
sredi nevihte, ko strmiš skozi okno,
sredi tišine ali v sprevodu,
ali ko greš za pogrebom davno preminulega prijatelja,
v mraku, ki skriva neurje,
ali na vlaku, mimo pokrajin,
ali na bolniški postelji, pretresen, prepoten, prestrašen –
ali ko se vračaš, z morja,
hreščeči zvoki, ko pritisne ladja ob pomol,
pisan vrvež množice, kričanje, radostno pozdravljanje,
ali mrkost v molčanju,
v pristanišču,
kriki galebov za teboj, prostranosti in druga pristanišča za teboj,
ko stojiš na palubi, gledaš,
in se potem zaženeš v množico,
da bi utonil v njej, se izgubil,
se izgubil v puščavo, ki te čaka,
in šel naprej, brez odlašanja, brez spraševanja,
da bi odšel čim dalje,
vseeno kam, vseeno kam –
ali če ostaneš, si poiščeš dom, ostaneš –
nenadoma
pride trenutek, ko se ustaviš, zagledaš se predse, osupneš,
in zdajci se zaveš, pomisliš,
saj to je smešno, toda kam sem sploh namenjen?
kaj iščem tod?
kaj hočem?
In: zakaj prav tukaj?
In: zakaj prav jaz?
Po kakšnem naključju?
Obrneš se, ozreš se okrog sebe, potem odmahneš z roko.
Neumnost, si rečeš. Neumnost.
Grem, kamor sem se bil namenil, da storim, za kar sem se odločil.
In to je vse.
Toda zaman – misel je s tabo.
Pogledaš se v zrcalo, skomigneš z rameni, nasmehneš se,
toda misel je s tabo.
In je popolnoma vseeno, ali prihajaš ali odhajaš,
popolnoma vseeno, kje si, ob kakšnem letnem času,
sredi tišine, ki se je nenadoma zaveš, ki te objame,
sredi svetlobe,
ali v kavarni, ko se ustavi natakar pri mizi,
na plesu, pri igri, pri kakšnem svečanem obredu,
na pragu muzeja, ko za trenutek obstaneš, zamišljen,
ali ko ležeš, preprosto, da bi zaspal,
nenadoma
pride trenutek, ko se zaveš, ko začutiš,
da je nekaj končano, da je nekaj
za vekomaj izgubljeno, umrlo,
zaveš se, s tem je torej opravljeno,
tako, to je za mano, pomisliš,
in zdajci je popolnoma vseeno, kam si bil še pravkar namenjen,
popolnoma vseeno, kaj si kdaj storil ali se namenil storiti,
zaveš se, prišel je trenutek, ko se moraš odločiti,
ko se moraš odločiti znova,
oditi naprej ali se vrniti, ostati ali si izbrati drugo pot,
kajti to je prav tisti trenutek,
in odločitev bo samo tvoja,
in vse, kar boš storil poslej,
in temu ne moreš ubežati.
Kajti čas je.
In moraš se odločiti, moraš vse znova premisliti.
In ni nikogar, ki bi ti lahko pomagal.
Sam si. Čisto sam,

In nenadoma ni nič več vseeno.

*PODZEMLJE IN DRUGE PESMI, Državna založba Slovenije, Ljubljana

1971, str. 7

MY LITTLE BLUE PLANET

Philip Burt

ECO TOURISM

Eco tourism is listening to the wind – it’s always saying something
Eco tourism is hiding in wait for a marvellous creature to cross the carpet
Eco tourism is strolling around the garden, napping under the rhubarb leaves
Eco tourism is getting down with the lichen on the balcony
Eco tourism is examining the sky, chatting with the rain
Eco tourism is squabbling with the sparrows
Eco tourism is realising that animals don’t like you
Unless they want to eat you
And even then it’s nothing personal
Eco tourism is putting your boot through the TV
When the Travel Channel is on
Eco tourism is sitting at home, writing angry letters to the editor
About eco tourism
Eco tourism is picketing eco tourism fairs
Eco tourism is pushing the car to the scrap yard
Taking with you the power mower, strimmer, electric toothbrush, vibrator etc
And walking home
Eco tourism is going out and painting the town green
Eco tourism is communing with the mirror
Eco tourism is cycling through the mind
Eco tourism is looking into your lover’s eyes
Eco tourism is getting back to nature
By looking up your arse

After you’ve taken your head out

TOY

O my little planet my little blue planet
I’m going to pick you up and put you in my pocket
I’m going to fly around you seven times in one breath
I’m going to wrap you up with string and brown paper
I’m going to drill a hole so I can see right through you
I’m going to wear you as a tongue stud
I’m going to squeeze you like a stress ball
I’m going to pop you like a blue balloon
I’m going to pot you in the top right corner
I’m going to bottle you like a quail’s egg
I’m going to juggle you with a torch and dagger
I’m going to gamble you away on one throw of the dice
I’m going to give you a crew-cut and fire you from my catapult
I’m going to keep pushing pushing you uphill
I’m going to light the blue touch paper and stand close
O my little planet my darling little planet
Lay your lovely head next to mine on the pillow
And I’ll sing you a lullaby to spin you to sleep

ZAPRISEGA S SMEHOM

Velimir Hlebnikov

O, razsmejte se, smehači!
O, zasmejte se, smehači!
Kaj se smejijo s smehi, kaj smejanstvujejo smejalno,
O, zasmejte se usmevalno!
O, razsmeješ čezsmejalne – smeh usmevnih smehačev!
O, zasmej se razsmejalno, smeh čezsmejnih smejačev.
Sméhovo, sméhovo,
Nasmej, osmej, smehci, smehci,
Smejunčki, smejunčki.
O, razsmejte se, smehači!
O, zasmejte se, smehači!

Prevod: [n.k.]

Zadrski trenutek

V BOŽIČ UOKVIRJENA PODOBA

Nikola Šimić Tonin

V BOŽIČ UOKVIRJENA PODOBA

Nemogoče je ne ponesti v sebi
sledi rodnega kraja.
Vem, da kraj,
ki ga nosim v sebi,
v resnici ne obstaja več,
a ga vseeno ljubosumno čuvam v sebi.
Takšnega.

Na hribčkih razsute hiške,
daleč ena od druge,
ta mala okna,
dograjene trdne plotove,
pod eno glavo vse stanovalce
ohranjen mir in svoje razumevanje
življenja.

Poletni dnevi so se ogašali z bistrino neba,
s toplim soncem.
Povson okrog so v pisanosti trepetale njive,
na ograde so se naslanjale krošnje razcvetelih sljiv
in z razkošnim razsipanjem svojih cvetnih lističev
belile strehe hiš in zeleno travo livad.

Poleti se je s svojim mirom širilo klasje posevka,
željno objeti ves svet.
In ko jeseni po vaških poteh zaškripajo vozovi z bremenom bogate žetve,
se naskrivaj pojavijo mehke megle,
se lahkotno vzpenjajo ob oblakih
in jim dajejo čarobni videz.
Zima se zasvetlika,
z belino površine snega
povezuje nebo in zemljo,
vzpostavlja želeno ravnotežje vsemira.

Potem prihaja božič kot okvir na rečeno podobo,
to velika skrivnost bujenja ljubezni,
ko človek človeka preseneti,
prevzet z vzklikom vere.

Na božič, trd in strog,
oče se širi z odpuščanjem in dobroto na vse,
reže koščke pečenke zvestemu in dobremu psu Runu,
ob katerega pomoči smo vsi shodili, in govori:
“Vsako bitje na svetu naj se danes veseli!”

Po vseh nas je padala toplina pripadanja,
nekakšna moč in vera,
s kateri so se vračali, ko življenje sovražno iznenadi.
Vse to je bilo zatočišče,
skrivno mesto,
varna luka,
nedosegljiva in topla,
oživljenja z vsakim božičnim zborom.

A. B. Š.

Nagovarjam Te s Ti,
tudi jaz sem eden od tistih,
ki piše pesmi,
Antun Branko Šimić,
ker
govorim vsem tistim,
ki jih imam rad,
ki so
in ki niso,
Čudenje v svetu …
Golem pod zvezdami,
Med nami Ti,
v ozvezdju,
drevo zvezd …

MRTVEGA DEČKA JE IZVRGLO MORJE

mrtvega dečka je izvrglo morje
ne obračajte glave brez duše
Vi ribiči duš
novi valovi udarjajo z novimi trupli
ob obale morja

KRALJ KAVARN

V avgustu,
Augustin,
Ujević Tin,
Kralj kavarn
v maniri
odličnega enologa
s prevezo čez oči
tekoči kruh pokuša,
čašo za čašo vina,
ko ga komaj okusi,
ugane mu ime,
potem pa se nekdo spomni,
naj mu prinesejo čašo vode,
komaj jo je okusil
Kralj kavarn
ves nesrečen
samo reče razorožen:
– Za to imena ne vem!

LJUDJE PERESA

Rdečí sepemberski mesec.
Leto 1911.
Znana zagrebška restavracija.
V njem Miroslav Krleža
za mizo sedi sam.
Zlati dan se končuje.
V nišo pod svodom
starinska streha
stare lesene koče
ob oknu
s pogledom vzdolž Ilice
stopi in sede
pod starinske grede
ob enakem času
kako vsak
od boga dan
točen kot ura
ves v svojem svetu
Matoš, Antun Gustav.
Pod isto streho
dva
človeka peresa.
S šopom pesmi u žepu
v lovu na Matoša
za skok do mize:
obvladan z bontonom,
zagrebško vzgojo,
dobro staro
gosposkega kova
s pomanjkanjem samozavesti.
Z mladostjo.
Tremo.
Strahom.
Namesto da bi spregovoril,
se zaznamoval s spoštovanjem,
spravil čez ustnice besede,
je ob prvi primerni priložnosti
zbral pogum
in zbežal.
Da ni stopil pred obraz tega moža,
si je težko kdajkoli oprostil
Miroslav Krleža.
1911. september.

RESNICA

Natančno pred 2016. leti
se je v betlehemskem hlevčku
rodila Resnica.

Resnici je bilo ime Jezus.
Sin božji,
Resnica Jezus,
Na desni Očetu sedi.

Na začetku je bila beseda.

Jezus,
Beseda
in
Resnica.

Spočetega po
Svetem duhu
Človek križa.

Resnica
je opogumila mnote,
ki so doumeli,
v njih se rodi
Upanje,
gredo za Njo,
umirjeni v sebi.

In vendar je resnica.

Jezus Resnica
jih je opogumil.
Jezus Resnica
jim je bil opora.

Resnica,
Sin Božji,
Živo Bitje
Resničnega.

Prevedel: Marjan Pungartnik

ZVEZDE NA DOSEGU ROKE

na drugi strani roba noči sva se ustavila
oddaljene ulice molčijo
onkraj javne razsvetljave
v globini tišine

življenje se prične tu
pod starim hrastom
na grobi tkanini
katera se razprostrira pod nama

očarana s toploto srečanjateles
midva
z prepletenimirokamiv boju s strastjo
ki se odvija
pod razširjenimivejami hrasta
katerenajuskrivajo pred zvezdami

na robu travnate postelje
sosledi boja privlačnosti
strah od ločitve
odhodaustnic v poljubu
jezika v narcisi

soba
z vonjem po blazini
skozi nos nezasitno grabi zrak
z ustnicamiobiskuje goloto telesa
v večernemsprehodu
po njenemtelesu
katero se nesebično nudi

užitki pohote

zobjemom se razteguje
prisotnost moje drage
na travnati postelji
pred očmizvezd
med listjem se skrivajo
čarobne strasti
dva duha v svojisteklenicinoči
bi bili z veseljem vrženi
v ocean vesolja

z namenomsladkostisrečanja
požiramo se

igra telesa

samo ona se tako igra
po strunah mojega bitja

kaj je pesem nad pesmimi
v primerjavitakšnega igranja
v izložbi mojega uma

ljubeznski kadri se vrtijo
okoli mojega telesa se ovija
nebeškakačavrnjenanazajv raj

utopljen v njenih dojkah
začutimmleko
omamljen s prebujenostrastjo
v naletu tega ženskega demona
katerega prinosim do oltarjaljubezi

tečemo po taktuteles

melodija nočnegavetra
s strunamilistja na hrastovih vejah
mešaritemnajinihosebnosti

združujeva se
v zvezdah na dosegu roke

V slovenščino prevedla: Andreja Hrašćanec

Zadrski trenutek

BERAČ TIŠINE / NABIRALEC TIŠINE

Žaklina Glibo

PLIMA STRAHA

Kuća u vodi
Vrh vodenog vala
Plima straha

SMRZNUTA KIŠA

Trči oluja
Zvono razbija oblak
Smrznuta kiša

PRIČA

Svaka pjesma ima svoju priču
Svaka priča svoju tajnu pjesmu
Svaki stih je samo tužna kaplja
Ostala na dnu srca neiskapana
Svaka pjesma svoju suzu
Svaka suza svoju pjesmu

NATPIS NA STEĆKU

Mrzi me
Uprljaj
Voli

Tu sam
Na dnu
Ne boj se
Dođi

Tvoja oholost
Bit će nagrada
Jednoj
Strpljivoj
Duši

Parke su odlučile
Jutro nas neće
K danu pozvati

Bit ćemo
Mi u vremenu
I vrijeme u nama

KLJUČAR

Lik s Orijenta
Zamišljeni jahač
Velebita
Vladar
Mora i svijeta
Ključar svih lokota
S tajnom

BERAČ TIŠINE

     Sav se život svede na dosljedno branje misli. Branje u tišini. Branje u buci. Ustuknula povrijeđenost buni se. Bujicom nadire nadahnuće ovlaštene rezignacije. Spoznanja ubran plod gravitacijom plodi. Slutnje neukorjenjene budućnosti spajaju niti pokidane tišine. Nakupine sjena kradu svjetlost pukotina.

     Berač misli podiže vijeđe.

PLIMA STRAHU

Hiša v vodi
Vrh vodenega vala
Plima stahu

ZMRZNJEN DEŽ

Teče nevihta
Zvon razbija oblak
Zmrznjen dež

ZGODBA

Vsaka pesem ima svojo zgodbo
Vsaka zgodba svojo skrivno pesem
Vsak stih je samo žalostna kaplja
Ostala na dru srca neskapljana
Vsaka pesem svojo solzo
Vsaka solza svojo pesem

NAPIS NA STEČKU

Sovraži me
Umaži
Ljubi

Tu sem
Na dnu
Ne boj se
Pridi

Tvoja oholost
Bo nagrada
Neki
Potrpežljivi
Duši

Parke so sklenile
Jutro nas ne bo
k dnevu poklicalo

V času
bomo
In čas v nas

KLJUČAR

Podoba z Orienta
Zamišljeni jezdec
Velebita
Vladar
Morja in sveta
Ključar vseh ključavnic
S skrivnostjo

NABIRALEC TIŠINE

     Vse življenje se zvede na dosledno nabiranje misli. Nabiranje v tišini. Nabiranje v hrupu. Umaknjena užaljenost se upira. S hudournikom prodira navdih pooblaščene resignacije. Spoznanja nabran plod z gravitacijo plodi. Slutnje neukoreninjene prihodnosti spajajo niti potrgane tišine. Skupki senc kradejo svetlobo razpok.

     Nabiralec misli dviguje veke.

Zadrski trenutek

ODGOVOR JE: VEČNOST

Ante Gregov Jurin

ODGOVOR JE: VEČNOST

Ko ob joku
telo nesejo ven
z nogami naprej
misli zaslužnji pogled
potek zastajanje
vsega kar je bilo
Le vprašanje zleti:
»Kaj je nazaj?
In kaj je naprej?«

RESNICA

Ne, resnica ne spi
ker ji ne pusti odmev,
ki odzvanja:
»Ali sta se pravičnost in pravica vsakega dne držali za roke?»

ŽIVLJENJE JE LJUBEZEN

Če ne bi verjel,
da ljubezen ni umvanje,
ampak življenje in sreča,
bi mi bilo žal, da sem se rodil.

KDAJ IN KJE

Kaj prositi, koga?
Odpustiti komu?
Drugemu ali sebi?
Kdaj reči, ali?
Prej ali pozneje, česa?
Kaj sem hotel?
Sem ali nisem?
Ostal ali odšel?
Le kam?

SAMO POL

Zjutraj sem šel po mestu
za nekimi boki: za pet.
Tako sem obšel vse trgovine
po mestu
brez glave
ona spredaj,
jaz zadaj.

Z lepoto njeno
in mojo pohodo
zdi se mi
da je skladno
minilo jutro.
v enem koraku
dokler se ni obrnila in rekla:
Oprostite, gospod,
ali vi tako
s pogledom slačite vse dame
Zmeden odgovorim:
Ne, samo pol
druge se slačijo same.

LEPTIRI, CVETOVI / METULJI, CVETOVI

Jagoda Nikačevićr. 1951

MEANDRI LJUBAVNIH INTIMA

nebo navlači noć kao svadbeni
somot. skupljam zagubljene
osmehe kao klikere svuda
po stanu. cipele punim zrakom i
mesečinom. u ogledalu me
podržava moja krilata
dvojnica, lepetom najavljuje
ljubavna tišinarenja. i naslov
kao prvu bukvicu vragolastog
scenarija. ove noći moj dah,
zaglavljen kao kukac u zamci
noćne lampe, između tvojih
dlanova drhti kao mali pas pred
velikim zaštitnikom. znam, moraću
sačekati da uskrsnu prašnjavi
leptiri sa dubokim ogrebotinama
od kandži, noktiju, očnjaka. odvojeni
od senke ćutljivog pratioca. sričem
istoriju zločina, statistiku epidemija.
u poslednjem satu klati se moja
limfna melanholija, u rabljenom
koferu neraspakovane ideje o
rastanku. sa prisnim teretom vetra
na leđima, sabiram suve režnjeve
želje na stranputici. napolju
drvo zeleno od plesni i mokar
pas u dirljivoj simbiozi. zavidim.
ja sam tu samo da pokupim
zečji loj i mišje trepavice

DUBOKO PLAVO

poželim,
da neko noćas
ostane budan umesto nas.

da čuje
tužbalicu debla i uzdahe ptica, što noću
kičmene pršljene k’o brojanice premeću,
na balu skeleta gde promaje kosturom huče,
i krvav se pakao horizontom vuče

a ja se skidam.
klizi kineska svila, briga i očaj kimona.
uzimam čaj, parom sam umotana.
leptiri, cvetovi beže niz butinu
lenjo se listam uz bradu, crvenu

i žmurim,
da prasku otmem fosforne glave.
gibam se. uranjam u tvoje dubine plave.

SVAKO U SVOJIM PRSIMA

srešće te neka ptica
ako se domogne
sopstvenog repa

po nebeskom znaku
naše sudbine
zastrašujuće su
iste. znamo
da letimo svako
sa svojom istinom
među zubima

(svako u svojim prsima)

što druge može da plaši
i povređuje. kljunom
provuci zmije
kroz njihovo slepo oko

(da razumemo kako
nastaju religije)

slučaj po ovom pitanju
opravdava istost. mada
neću reći
dvaput: volim te
da bih bio siguran

(da sam voleo)

da izgovaram reči
kojima ne fali tačnost
ili zvučnost možda

KUD BI NOĆAS

kud bi noćaš, niz strane
koje se prave da su tvoje. ali ne
bliskih poput mene. čuješ li
cerekanja reka sa obala

(šapuće Dunav, škrguće Sava)

skliskih zbog trava
i mokrog granja. kuda si pošla,
i što si sakrila
svetlost
čitava dva osmeha, pre ovog
opšteg slavlja

mraka. ne osećaš dašak
vetra od zvezdanog praska
mojih vena. ruku. sa bedra

vrisak. dok padinama
tvog mladog
stasa mesec nalevo kruži, talasa

(brka čoveka sa nečijim psima)

– ljubavnika koji uspavanke tuži

EPOHA GLACIJACIJE

rekoh joj, ovo je godina
za umiranje. hladno

se osmehnula i dunula u sveće.
nije to tako strašno, snežana i osmi
patuljak će da prodiše. uz malo sreće,

samo
ostaje pitanje
da li sedam
uzimaš zdravo za gotovo,
ili ne.

čak ću
i oči zatvoriti da osvane
moja senka s tvojom
svetlošću nasamo. više
se ne svađa, u miru je i dobra
kao božanstvena
slika karavađa
u okviru
ledenog doba pauka i nara

ORKESTAR BALKANIŠE

sve stope moje
zemlje su zategnut bubanj,
limeni doboš koji bi da jekne
opali
pukne kada ga nagazi papak
košute, nožica pauna
ili dodirne
behar sa grana, pali

tek. ne zna o tome ništa gospođa
evropa, ni u snu
ne nagađa kako od mene

(u dane
mesečine i tebe)

i od tebe ti timpani
titravi, violina ili truba,
ili jecavi
glas harmonike
očas pepeo napravi

MEANDRI LJUBEZENSKIH INTIM

nebo se preoblači v noč kot v svatbeni
žamet. povsod po stanovanju
pobiram založene smehljaje
kot frnikule. čevlje polnim z zrakom in
mesečino. v ogledalu mi
pomaga moja krilata
dvojnica, s plahutanjem naznanja
ljubezenska tišinjenja. in naslov
za prvo knjižico porednega
scenarija. v tej noči je moj dih
ujet kot žužek v pasti
nočne lučke, drhti med tvojimi
dlanmi kot psiček pred
velikim zaščitnikom. vem, morala bom
počakati, da se prebudijo prašni
metulji z globokimi brazgotinami
od krempljev, nohtov, podočnikov. ločeni
od sence molčečega spremljevalca. črkujem
zgodovino zločinov, statistiko epidemij.
zadnjo uro me grize moja
limfna melanholija, v rabljenem
kovčku so nerazpakirane ideje o
ločitvi. z resničnim bremenom vetra
v hrbet, zbiram na stranski poti suhe
krhlje želje. zunaj sta v ganljivem sožitju
drevo, zeleno od plesni in moker
cucek. zavidam jima.
tukaj sem le, da poberem
zajčji loj in mišje trepalnice.

GLOBOKA MODRINA

zaželim si,
da bi nocoj
nekdo namesto naju odložil pokoj.

da bi slišal
žalostinko debel in vzdihe ptic, ki ponoči
premetavajo hrbtenična vretenca kot jagode
          rožnega venca
na plesu okostnjakov, kjer skozi skelete prepih
          brije
in se krvav pekel čez obzorje vije

jaz pa se slačim.
drsi kitajska svila, skrb in obup kimona.
vzamem čaj, ujeta sem v parno zavetje.
po stegnu se spuščajo metulji in cvetje,
počasi brstim ob bradi, rdeči

in mižim,
da pred prasketanjem rešim fosforne glave.
premikam se. potapljam se v tvoje modre
          globočave.

VSAK V SVOJIH PRSIH

srečala te bo neka ptica
če bo prišla
do lastnega repa

najini usodi sta
v nebesnem znamenju
zastrašujoče
isti. veva
da letiva vsak
s svojo resnico
med zobmi

(vsak v svojih prsih)

kar bi ostale lahko prestrašilo
in ranilo. s kljunom
povleci kače
skozi njihova slepa očesa

(da razumeva kako
nastanejo religije)

naključje tega vprašanja
opravičuje istost, četudi
ne bom dvakrat
rekla: ljubim te
da bi bil prepričan

(da sem ljubil)

da izgovarjam besede
ki jim ne manjka točnosti
ali morebiti zvočnosti

KAM BI NOCOJ

kam bi nocoj, navzdol po pobočjih,
ki se pretvarjajo, da so tvoja. toda niso
ti tako blizu kot jaz. ali slišiš
režanje rek z bregov

(Donava šepeče, škreblja Sava)

spolzkih zaradi trav
in mokrega vejevja. kam si krenila
in čemu si skrila svetlobo
celo dveh nasmehov, pred tem
vsesplošnim slavjem

teme. ne čutiš diha
vetra zvezdnega poka
mojih ven. rok. krika

s stegna. medtem ko mesec po rebreh
tvojega mladega
telesa v levo kroži, vala

(zmeda moškega z kdovečigavimi psi)

– ljubimca, ki uspavanke tarna

OBDOBJE POLEDENITVE

povedal sem ji, da je to leto
smrti. hladno

se mi je nasmehnila in pihnila v sveče.
saj to ni tako hudo, sneguljčica in osmi
palček bosta zadihala, z malo sreče,

ostaja
le vprašanje
ali sedem
jemlješ kot samoumevno
ali ne.

celo oči
bom zatisnil, da se na samem prebudi
moja senca s tvojo
svetlobo. ne prepira
se več. pri miru je in dobra
kot božanska
Caravaggiova slika
v okvirju
ledene dobe pajka in granatnega jabolka

ORKESTER BALKANISCHE

vsaka ped moje
države je zategnjen boben,
pločevinasti boben, ki bi zaječal,
se sprožil,
razpočil, ko bi nanj stopilo
košutino kopito, pavja nožica
ali pa se ga dotaknil
cvet z veje, komaj

odpadel. nič ne ve o tem gospa
evropa, niti v sanjah
ne ugane kako hitro mene

(v dneh
mesečine in tebe)

tudi tebe ti trepetavi
timpani, violina ali trobenta,
ali jecav
glas harmonike
spremenijo v pepel.

Pesmi prevedel: Marko Skok – Mezopotamsky.

KO SE TRAVE DOTIKAJO ZVEZD

Marica Škorjanec Kostercar. 1934

KO SE TRAVE DOTIKAJO ZVEZD

Kot klajo živini
navržem v jasli
k drugim pesmim šope napol usahle trave,
potresem jih s prahom rimske ceste,
z vilami malomarno potisnem
proti hlevskim vratom
gnoj minulega dne.
obhodim domačijo in se zapletam
v trnasto grmovje.
Luna vzhaja z zamudo,
zataknila se je med lipove veje.

Nocoj srečujem vse bližnje ,
ki mi prihajajo naproti
po tem zasoplem bregu
iz raznih krajev in časov,
čeprav so se že zdavnaj izselili
iz mojega življenja .
Trnje me rani do krvi,
spotaknem se, padem,
nočem čutiti skelenja.
malo me je strah bližine
pa tudi daljav.
zapreti moram skedenj in odvezati psa;
ponoči prihajajo lisice.
Angeli na zahodu so odlebdeli v svoja nebesa,
nocoj se trave dotikajo zvezd.

ANINSKA KAPELA

za železno mrežo
je zaklenjena sveta ana
z zaskrbljenim obrazom
in malo Marijo v umazani beli obleki.

Suhi bršljanovi venci dišijo pozabljeno
po davnih procesijah,
za oltarjem s črvojedno pozlato
se obešajo netopirji.

V prahu na kamnitih tleh
leži pohojena knjiga z letnico 1780
in mojih osem let.

DOLGO POLETJE

(F. F.)

Tvoje dolgo poletje –
zaraščeno otroštvo
z odtisi parkljev
v močvirski dniki
ob plivkanju Drave –
STOPINJE SO ŠE TOPLE,
praviš

in bosonog- še ne veš,
kako zadnji poletni dnevi z ostrimi noži
režejo skopo odmerjeni kruh.

Zeleno košnjo otaviča
jemljejo ptice na svoja potovanja.

Tvojo nekdanjo pašo
prehitevajo avtomobili,
v globokih izkopih
mukajo site veleblagovnice.
A stopinje so še tople.

ZNAKOVNI JEZIK

Jadranka Matić Zupančičr. 1950

ZNAKOVNI JEZIK

Nisem ga poznala.
Samo od strani.
Zbujal je mojo radovednost.
Ta nenavadni jezik znakov,
ki prehitro prihajajo
k še neizgovorjeni besedi.
Gluhi so hitri
in nimajo potrpljenja za poslušanje.
Tedaj sem, tako nepričakovano se je zgodilo
obvladala osnove.
Na težek in nenavaden način.
Naučila sem prepoznati
številne pomene
neizgovorjenih besed.
Naučila sem kako tišino
vnesti v negovor.
Ampak morala bi vaditi
vse več, gotovo vsak dan.
Ker se je tudi moj sluh
odprl
za znake.
Zdaj pazljivo spremljam
govorico z tujih ust-
Pazljivo spremljam pospešene kretnje,
skrajšano govorico rok,
znake povsod prisotne.
To je kot bela palica slepih
samo da je usmerjena na notranjo
pokrajino govora.
Kot da grem čez
nemo ulico,
a ne morem izreči
koliko je lepa in nevarna.
Vsa bremena zapuščam
še prej, kot me prevzame
ta pretok nenavadnih kretenj.
Kateremu zdaj trdno verjamem,
ko v temi kljub dnevni svetlobi
razmenjujem znake
za pogovor
za samoto
za ljubezen
za veter.
Za ponovno mahanje na obali,
ki se neustavljivo izmika
podobi ladje
Trajno naseljeni v
temnih izbah
nesluha.

KROGI

Medčasje odprto izročeno
lahkemu gibu,
prelahkemu za ta
pretočni čas.
Pelinova žena
skrbno zavita
v svoje neprepoznavno srce
stopa po izbrušeni poti.
Odmeva odmev
v kovinski notranjosti celic,
kot splašeno zrcalo.
Nič ne pomaga
natrenirana vsakdanjost
zaporednih sloves.
Zvečerilo se je,
dvigamo svetlobne meje
vzdolž izmuzljivega plena.

ZLOSLUTNA

Biti će govora o jeziku,
nažalost, opkoračenom
zlom slutnjom.
Evropa izvrće svoju
bodljikavu košuljicu
duž koje niču plamteći
krijesovi bijesne nemoći.
Koncentracijski logori
u tvojim ustima
su dobro namješteni
za solidan ugriz.
Duše na vješalima
i u krležijanskim jarcima
za temeljitu ophodnju.
Ratovi koje pamtimo,
ratovi koje ne pamtimo,
jer naše rođenje ne pada
u daleku, mračnu neoprošlost.
Strašni topot krvoločnih zastava u
crnom udarnom mimohodu
razbijačkih hordi.
Ponovljene slike
u megapolisima,
malim gradovima,
raspitomljenim selima.
Jezik se uspostavlja kao
meko stratište
od granice do granice
gastarbartejskih samoća.
Kosti su posustale,
kosti su posustale,
a Bog u kolicima kričećih gladijatora
pomno pregledava zube
neistrošene mržnjom.

ZRAK

Borut Gombačr. 1962

TEMNA SEVAJOČA SNOV

ki lomi in ukrivlja neskončno dolgo pot domov.

IZ TE GOSTE GMOTE GLINE

se v jasen dan izleže kip. Neznane višine, širine,
teže … Na otip je brezobličen in neznosno sam.

VRBA

se nagiba v vodo, pod gladino hologram.
Računalniški program išče izgubljeno kodo.

KRALJICA

lebdi. Čeprav je že dolgo mogoča le ena sama
poteza, to ni končnica, ampak otvoritev. Figure
so ure. Čas je kri. Zareza je britev.

BLEDA LISA

dekleta na zadnji strani časopisa, ki plesni v
temi kesona, nenadoma spregovori.

ČRNE ČRKE

zroče v beli list pogleda, berejo spomine
bralca, kjer konča se abeceda.

NIČESAR

ne izpustiti ali pozabiti, zbrano prebrati vse,
kar se prebrati da. Potem se zbuditi in se po
prstih odtihotapiti v neznano.

NADZOR

posledic ni mogoč, najmanjša slutnja je
resnica, vsak premik premika svet. Neskončna
moč dotika.

TLA

zabodena v nož. Na dlani žgoč sneženi mož.
Znova zima brez snega.

SONCE

je polno samega sebe. Žarki razpršijo les. Lubje
zraka kljuva žolno v gostem gozdu brez dreves.

LEPILO, ŠKARJE IN ŠIVANKE

lepijo, režejo, šivajo zrak, nitke svetlobe so
krhke in tanke, skozi okno sije mrak.

SKLOPKA

leže na stopalo. Kilometer teže, kilogram poti.
Črta z asfalta drvi v nebo. Kar pada v oko,
odpira padalo.

SUHE STVARI

Andrej Lutmanr. 1961

1

brez skrbi v nemarnem
lenobno topljenje
padec kot ugrez pod vodó
iz odmrlih živali rastline v vonj

2

ob času jalovega vzdiha
v nebo brez zvezd
je ničnost na dosegu rezil
so pomembni zgolj še zamahi

3

zaokroženo védenje daje naravo
znanje ob računski postavitvi
nanašanje pik na sledi misli
razvrščanje napetih črt ni cilj

4

poraz, vzgon za izpuh por
premagane slike v odsevih plovil
uspeha ni: sta predmet in senca
v premetu k sočni danitvi

5

trdnjava, kopnina v jezéru
podoba zmogljivosti, ki vlada z lučjo
pooblašča lastnino, da sili k obrambi
kjer vlada širina zastrtih sledi

6

na javnem, pod obrat kolesja
na trikotu, v preži kolutov
krmarjenje obeta razgled
ko so poti preodprte

7

tedaj se zgodi: prestop pred parom
pred menjavo videza v podobo
da bo zadoščeno prihodu med slajem
in željo po drobižu v prsti

8

na to pritisk, ki nima porekla v zvezdah
za tem zatiranje s sredstvi krempljev
v pobitost, v omejen čas zasilnega
prepuščanja vzplamtevanju daritve

9

žilica ne popusti napetosti kit
z vztrajanjem v siju žerjavice
premoč prinese odzven navznoter
da prodornine slede izpod neba: izpad

10

v količini, zaznani kot nihanja
kot s strelo deroča urnost
se nagnjenost oddalji od osnove
od kresnic v pojemku

11

skvarjena so naprezanja k moči
razuzdana, v silnem naletu padca
se svetloba veže na svoj odsev
da ni miru pred temnino v globini

12

pojoča svetila, vaba k užitku
razvedrijo z dokazom želji
po kazanju veselja nad skladom
nad brhkim sozvočjem oči

13

odpadejo dogovori, pripeti na silo
čeri popuste valovanju kužnin
odpre se zavozlana daljava v rasti
čaše izgube dno in gladino

14

je doba s premirjem podprta
ko premiki zaznajo nemir
in premine napor za dosego globin
se vsevišnje porazpre kot preteklost

15

bol, zaznana kot skrb za škrbino
v žalobnem opuščanju stremljenj
hrepenenja več v hropih cvetov
kot za praznik izginulih povezav

16

poduk gre do mirovanja izkušnje
kakor vboda dveh ravni dojetja
zares je tisti dosežek ubran
ob čemer ni strahu za pravo smer

17

na pretek in nad štetje seže obilje
zaznamovano s stanjem maže za tek
blágo, v bohotu in žvenketu množitve
je priklenjenost na snov špranja za stvari

18

množi se dobiček s koristjo
pridobiva sestajanje s sestavo zaslug
odpornost na grudo izkaže sredino
kamor le petje prinese odpust

19

rezget regrata doseže odkup sokov
da se oprezno odpre možnost udara
z ozirom k preizkušenim načinom kletve
ko polja svoj pelod umaknejo razplodu

20

bakla ne zadosti napredku k ognju
opogumljeni ostanki tleče pasti
za žerjavico na prostem, na iveri poti
v pretečem dosegu vsakršne hrabrosti

21

raznos vseh zubljev v plamen
zagospodari prostor v širjenju srepov
kaj omaga pred zmago
kar mora oddati svoj vrisk soja

22

spor se razlega ob razlagah
odnosov, v kali zatrtih
preostane prepir in prepis
zadanih obljub v donenju

23

in v koših, napolnjenih z milino
prenesenih na svežo površino svete vode
nastanejo pogoji za vznik
in plivkanje razkošij v situ

24

na vse kapljá izobilje pretoka
z vsemi bogastvi obdana židkost valov
se porazpre množitev za števno
ko rosa preraste v dež in potop

25

je kaj lepšega od z mreno zastrtega
spusta v teku ljubezni do petja
do slik v migetanju podob zdriza
nad hrepenenjem prevlada izvin sape

26

pogubo se kliče z zaseki v sanje
ni treba hlepenja za trpek razpad
ko k srcu se sklene rezila
razvaljano meso spusti se v mletje

27

je kri tisti sok od zanosa v stik
okrutnost, pogoj za dosego vpliva
ni kraja v bližini, ki vabil bi vase
ni kvišku stremeče razdalje za smeh

28

od zunaj prodre moteča zalega
spne se v ustroj brez vmesnega člena
vijuge dopuste, da dihanje mine
da končnost postane nadloga

29

in zmanjka presežka za pot
ki bi vase vodila do osnovnega puha
kjer kaže se mesto počitka
tam prosto lebdijo nanosi skomin

30

je kje upehanost, slajša od sreče
ko vzide polom, ki odpre le uspeh
prerazporeja se misel na skladnji
na bohoten zamik v slučaju

31

preveč je skrbi za dokončanje smeri
še več je nadlog stremljenja po zankah
ki ob pasteh na vsakem prestopu v noč
pridodajo svoj prav prašnemu molku

32

dopolnitev v daritev prinese popolnost
za sklic plamenov v kres, ki lepi
ki zbliža reči v smisel lebdeči
kar senči okolje v zavisten prebeg

33

v učinkovinah nastopa sila čudeža
po kreposti se vrlina pase z začetkom
ni časa za določanje deleža v smehu
je del, ki presega dolžnost do smrti

34

na razpustu snovi in reči: obširno hlepenje
v gospostvu dokaz za pridobivanje ozemlja
potrdi prehode brez premikov
je valovanje, ki širi zamahe zamikov

35

z brezmejnim obsegom obdana zunanjost
v prenasičenju napeta posoda okolja
obilje preliva prevzetne čudi
za prevzem, za pribitek v jedkem

36

kar več je od ugodja, zastane
se ne spremeni v videz za petje
zadovoljen je sok v soju poskoka
v sreči, ob stekanju misli za krik

KO SVA SKUPAJ

Maruša Grmek

POTEPUŠKA

Kdor jasno govori,
marsikomu prihrani skrbi.
Brez olepšavanja, šumov
in neznanega.
Da vem, na čem stojim,
lesu, asfaltu, morju ali travi.
Da mi veter v laseh pove, kaj prinaša.
Da vem, katero melodijo poje kos,
da znam z njim zapeti.
Lažje pluje ladja, polna stkanih vezi,
brez visokih valov, slanih dotikov in nevihtnih oblakov.
V jasnem nebu nam svetijo zvezde,
ki nam kažejo poti,
da se ne izgubimo v morski modrini.
Bodimo tisti, ki odpihajo oblačnost,
posujmo nebo z zvezdami,
da bomo lažje pluli
z našimi velikimi in malimi jadri.

MEMENTO

Živimo za zadnje kaplje
potu in krvi,
ta čas utrujenosti ne dovoljuje.
Pogajamo se z lastnimi telesi,
ki trepetajo pod našimi težkimi pričakovanji,
dušo slepimo,
preveč zahtevamo od sebe.

Oči gledajo, glava ne vidi,
kot počasna infuzija
požiramo pljunke lastne vode,
dodajamo minute spanja,
ugrize kruha,
vdihe in izdihe.

Utrujeni od misli,
skrbi, pomladi in želja,
telo se sesuva vase,
želi in prosi nas počitka.
Gledamo in ne vidimo,
mislimo in ne razmislimo,
hodimo, a lebdimo.
Dihamo, a ne spimo.

Živimo za zadnje kaplje potu in krvi,
telo pa si le želi spokojnega počitka.

KO SVA SKUPAJ

Končno sva le ti in jaz,
sediva si blizu kot sončnice na polju
in blizu so najine vihrave misli,
v tihem pomladnem dnevu
ob sončni zeleni reki.

Mirna in usklajena je energija,
povezuje naju tok ponosa.
Poznanstvo, ki seže globoko
kot je globoko morje,
polno pisanega, raznovrstnega življenja.

Podobnost med nama ruši zidove,
ki jih gradijo tisti,
ki naju ne razumejo,
ne čutijo.
Ne čutijo duše, ki si jo deliva.
Ena duša v dveh telesih,
kar ljudje iščejo
celo življenje.

Ko iz naju vre veselje,
odvrževa zahtevane maske,
ali boleče hrepenenje,
teže življenja jok,
sva si v oporo kot ljubeča mati otroku,
mož ženi, sestra sestri,
vrana vrani.

Si, kar nikoli nisem imela,
nisem našla in nisem iskala.
Nisem vedela, da je mogoče,
dokler se mi to ni zgodilo,
Ena duša v različnih telesih.
To iščemo celo življenje.

ZAVRNITEV

Od opustošenega, žejnega odnosa,
sem shranjevala kapljice plemenite moči,
da ponudila sem ti nit prijateljstva.
Od preteklih nepobotljivih dejanj,
je to največ, kar sedaj lahko dam.
Tebi je to preveč in premalo.
Želela sem splesti novo vez,
z novo barvo volne.
Tebi to ni všeč, raje se me izogneš.
Prijateljstva ne zmoreš.
Ko bi se ljudje zavedali minljivosti,
ne bi toliko zahtevali.
Še tistega, kar človek ne zmore.
Raje vzamejo nič in s tem ničem živijo.
V drugi luči me ne želijo pogledati v oči.
Ne glejte le sebe,
uvidite tudi mene.
Izgubljam ljudi, ker ne zmorejo.
To jim je premalo.
In preveč.
Kdor me ima rad,
me bo v svojem življenju hotel obdržati.
Temu ne bo ne premalo, ne preveč.

SMO KOT KLASJE

Edi Gabrič

BODI ...

Bodi ljubeča kakor jagnje,
ki išče, ko najde – ljubi, da čutiš.

Bodi nežna kakor piš vetra,
ki boža in trosi energijo,
ki življenju utrip daje.

Bodi samo moja, v dobrem in slabem,
tudi takrat, ko bom žalosten naslonil
glavo na tvojo ramo in ko bo solza
razkrila moja čustva …

Bodi takšna kakor včeraj tudi danes,
nasmejana, vzburjena in v grehu zvesta,
kot takrat, ko bila si mi nevesta …

Bodi moj žarek, ki nikoli ne izgubi
svoje moči, moje sanje si, moj cvet
in hkrati sreča, ki iz vedra tega
življenja nikoli ne izhlapi …

Bodi na moji stezi tudi v zmrzali,
ko pajčolan zatemni prehojene poti,
tudi ko se lunca zbudi, si ob meni ti,
nežna, sladka kakor medica poželenja …

Bodi vse dni mojega življenja ob meni,
da me samota ne objame, ne ohromi,
da ostanem močen kakor tistega dne,
ko sva si obljubila zvestobo, da bova
ljubezen delila do zadnjega dne.

MOJE TRBOVLJE

Trbovlje, mesto moje, opazujem
te iz višavja, ko zrcališ v soncu se,
hribi okrog tebe so kot darilo,
iz njih pogled odpira se v širni svet.
Bodi to naš Kum, zasavski Triglav,
iz nasprotne strani krasi te Sveta
Planina, kot ji pravimo vsi, lepota njena
v raznolikih barvah je objeta,
da človeku dih zastane in objame te
nasmeh, duša se odpre, kakor
da s srečo srečal si se …

Trbovlje, moje mesto, s pogledom s
Svete Planine iščem te, te megla v barvi
morja je prekrila, iščem, ničesar ne vidim …
Še dimnik TET-a, ta mogočni velikan,
se potopil je v morju meglic, je zrak
tu gori čist kot kristal, a vonj
gozdov omamlja in vetra piš te rad
predrami, da popotnik česa ne pozabi.

Zima za jesenjo na Sv. Planini prehitro
pride in pokaže svoj obraz, veter vije,
sneg beži, vsak popotnik se tega ne
razveseli, je pa dom planincev spet
pod vrhom, da se popotnik skrije in osveži.
Nedaleč stran je cerkvica imena Marijinega,
lep razgled se od tu odpre v širni zasavski
svet – vse do Kamniških Alp in tja do Triglava,
če jasno je nebo, orlovo oko, se na obrazu
nasmeh naredi, polepša dan in v glavi
rojeva se novi plan, takšne so moje Trbovlje
z okolico, s čudovitimi hribi, z dolinami,
mesto samo pa je že drugi plan, pridite,
predstavimo ga radi vsem vam,
moje Trbovlje.

PRAVIJO, DA …

Pravijo, da bogovi so med nami,
nekateri so po smrekah priplezali
do njih, drugi že v startu samem
so dol popadali, le mi – ta mali –
smo na dnu ostali, ker nismo plezati znali …

Pravijo, da bogovi so med nami,
imenovali in zaznamovali so
različno jih, so tajkuni, so sleparji,
so tudi ponikavci, oazni prenašalci
in še marsikaj, večina, ki spodaj smo
ostali, smo brez imen in izgubljeni.

Pravijo, da bogovi so med nami,
kot hrast med njimi je glavna
zvezda, iz sonca v temo nas sili,
so pajdaši že okrog hrasta zbrani,
da bi cesto sreče za nas v suženjstvo
tlakovali, če se ne bi preveč množic bali …

Pravijo, da bogovi so med nami,
da kot volkovi dlako radi menjajo,
radi bi se poskrili, da jih lovci
ne bi odkrili, svoj plen so zakopali,
ga mnogi, nekateri v širni svet poslali,
vsi so se ušteli, pride čas, ko se bodo
na žaru greli, saj pravica ni lisica,
je človeški dar, ki pa ni za na oltar.

SMO KOT KLASJE

Ne boj se poti, na katero si stopil,
od rojstva do smrti smo kot reka,
ki v daljavo drvi, smo kot kaplja rose,
ki zemljo poti in hrabri …

Ne boj se korakov, ki te v daljave
nesejo, naj čas te ustavi, zazri se v
nebo, poglej te ravnice, prelepe gore,
naj te misel popelje – življenje je pravljica tudi zate.

Ura življenja prehitro mineva, smo kot
klasje, ko dozori, plod odvrže, klasje
omahne in se posuši.
Tako je z nami, naj reče kdo, da ni
tako, da nismo kot klasje, da smo
samo ljudje, mar to ni enako, kaj se ve …

Smo kot klasje življenje ustoličili,
ga živimo, ustavimo, se poslovimo,
kot klasje, zarod svoj tu pustimo.

Pesmi so iz zbirke Preproga besed, ki bo v kratkem izšla pri JSKD v Trbovljah.

IZ TEME

Tatjana Srebrnič

IZ TEME

imela sem jih
najraje
od vseh.
a so me odgnali
od doma
v neznano

bila sem
samo v pižami
in copatah

po šestih letih
tavanja
brez doma
še vedno
ne morem opisati
vsega

iz teme
čakam
na majhno lučko
upanja
da bom spet
imela
svoj dom.
svoj.
ne njihov

BADMINTON

na dvorišču
pred blokom
dva gospoda igrata badminton

sonca ni več
onadva pa igrata
ne preveč uspešno
gospoda
petdesetih let
eden je
plešast
in debel
drugi je
suh

onadva sta tu doma
jaz pa nisem
slonim na ograji
tujega balkona
in gledam
na tuje dvorišče

tudi jaz bi igral
badminton
reče medo
pridi, greva
na večerjo!

LASTOVKA

lastovke
obletavajo
moji okni

mlade že poskušajo
letati same
na stotine jih je

še nobena
se s kljunom
ni dotaknila
moje šipe

21.7.2016 20:35 tatjana in medo

ZBOR ZOMBIJEV

mi, zombiji
skupaj s cestnim
hrupom
skupaj
z robniki pločnikov
prehodi za pešce
odvrženimi robci
odpadlimi vejami
zarjavelimi avti
po dvoriščih
scufanimi oblaki
smo pevski
zbor

vadimo
vsako nedeljo

na ves glas
pojemo
drug čez drugega
vsi v prvi vrsti
vpijemo
v zborovodjo

še medo
je z nami
in kriči

kaj mi poje
ptičica
ptičica sinička
dobra volja
je najbolja

TRAGOVI U BLATU / SLEDI V BLATU

Jadran Zalokarr. 1947

zimska kiša
oplakuje tugu u
očima dječaka


bose dječje noge
upisuju tragove duše
u novom blatu


proljeće u krošnjama
djevojka u autobusu pažljivo
guli bananu


več od jučer
stigao burin i nadjačao
cvrkut lastavica


olujni ljetni oblaci
dvije starice sa štapom
izgubile smjer


plač djeteta i lavež psa
stopili se kliktajem galeba
nebo pred oluju


zimski dež
objokuje žalost
v deških očeh


bose otroške noge
vpisujejo sledi duše
v novem blatu


pomlad v krošnjah
dekle v avtobusu pozorno
lupi banano


že od včeraj
je prišel burin in preglasil
cvrkutanje lastovk


nevihtni letni oblaki
starki s palico
sta izgubili smer


jok otroka in lajež psa
sta se stopila s klikanjem galebov
nebo pred nevihto

ELJA ISAAKOVIČ IN MARGARITA PROKOFJEVNA

Isaák Bábel’ Emmanuilovič

ELJA ISAAKOVIČ IN MARGARITA PROKOFJEVNA

Gerškovič je odšel od nadzornika s težkim srcem. Sporočeno mu je bilo, da če ne odide iz Orla s prvim vlakom, ga bodo odposlali po etapah. A oditi – je pomenilo izgubiti posel.

Z denarnico v roki je suhoten in počasen šel po temni ulici. Na vogalu ga je poklicala visoka ženska postava:

– Mucek, prideš k meni?

Gerškovič je dvignil glavo, jo pogledal skozi lesketava očala, pomislil in zadržano rekel:

– Pridem.

Ženska ga je vzela pod roko. Šla sta za vogal

– Kam greva? V gostilno?

– Potrebujem za vso noč, je odgovoril Gerškovič – k tebi.

– To bo stalo tri rublje, očka.

– Dva, je rekel Gerškovič

– Nobenega barantanja, očka …

Zbarantala sta na dva in pol. Šla sta naprej.

Soba prostitutke je bila mala, čista, z raztrganimi zavesami in rožnato lučjo.

Ko sta prišla, je ženska slekla plašč, odpela jopico … in namignila.

– Ej, se je namrščil Gerškovič, – kakšna neumnost.

– Ti si jezen, očka.

Sedla mu je na kolena.

– Bogami, je rekel Gerškovič, imate pet pudov?

– Štiri in trideset.

Na dolgo ga je poljubila na osivela lica.

– Ej, se je znova namrščil Gerškovič, izmučen sem, hočem spati.

– Ti si Žid?

– Ne.

– Očka, je tiho spregovorila prostitutka, to bo stalo desetko.

– Dvignil se je in šel k vratom.

– Petico, je rekla ženska.

Gerškovič se je vrnil.

– Postelji mi, je utrujeno rekel Žid, slekel suknjič in si ogledal, kam naj ga obesi. – Kako te kličejo?

– Margarita.

– Zamenjaj posteljnino, Margarita.

Postelja je bila široka, z mehko pernico.

Gerškovič se je začel počasi slačiti, snel bele nogavice, poravnal prepotene palce na nogah, zaklenil vrata, položil ključ pod vzglavnik in legel. Margarita je zehala, nestrpno snela obleko, obrnila oči na stran, si stisnila izpuščaj na ramenu in si začela ovijati za noč svileno srajčko.

– Kako te kličejo, očka.

– Eli. Elja Isaakovič.

– Trguješ?

– Naša trgovina … je nedoločno odgovoril Gerškovič.

Margarita je upihnila nočno svetilko in legla.

– Bogami, je rekel Gerškovič. Zredila si se.

Kmalu sta zaspala.

Naslednjega jutra je jasna svetloba sonca zalila sobo. Gerškovič se je zbudil, se oblekel, stopil k oknu.

– Pri nas je morje, pri vas polje, je rekel. Dobro.

– Od kod si?

– Iz Odese, je odgovoril Gerškovič. Prvo mesto, dobro mesto. In se je pretkano nasmehnil.

– Vidim, da ti je povsod dobro, je rekla Margarita.

– Tako je, je odgovoril Gerškovič. Povsod je dobro, kjer so ljudje.

– Kakšen bedak si, je spregovorila in se privzdignila na postelji. Ljudje so hudobni.

– Ne, je rekel Gerškovič, ljudje so dobri. Naučili so jih misliti, da so hudobni in oni so temu verjeli.

Margarita je pomislila in se potem nasmehnila.

– Ti si zaposlen, je počasi spregovorila in si ga pozorno ogledala.

– Obrni se. Oblekel se bom.

Potem sta zajtrkovala, pila čaj s prestami. Gerškovič je naučil Margarito namazati kruh z maslom in na poseben način na vrh naložiti klobaso.

– Poskusite, jaz pa se mora med drugim odpraviti.

– Vzemite tri rublje, Margarita. Poskusite, moram nekje kopejko zaslužiti.

Margareta se je nasmehnila.

– Ti skopuh ti. Daj tri. Prideš zvečer?

– Pridem

Zvečer je Gerškovič prinesel večerjo – slanik, steklenico piva, klobase, jabolko. Margarita je bila v temnem pustem površniku. Jedla sta in se razgovorila.

– Dobro se skozi mesec ne pride, je govorila Margarita. Poklic je takšen, da se poceni oblečeš – juhe ne poješ. Za sobo dam petnajst, računaj na to …

– Pri nas v Odessi – je s premislekom odgovoril Gerškovič, ko je z naporom rezal slanika na enake dele, za deset rubljev imate na Moldavanki carsko sobo.

– Računaj na to, da se ljudje pri meni prerivajo, pijanega se ne ubraniš …

– Vsak človek ima svoje neprijetnosti, je spregovoril Gerškovič in povedal o svoji družini, o omajanih poslih, o sinu, ki so ga vzeli v vojaško službo.

Margarita je poslušala, položila je glavo na mizo in njen obraz je bil pozoren, tih in zamišljen.

Po večerji je slekel suknjič, si skrbno otrl naočnike s krpo, sedel za mizico, si primaknil svetilko in začel pisati trgovska pisma. Margarita si je umivala glavo.

Gerškovič je pisal počasi, pozorno, dvigoval obrvi, se občasno zamislil in namakal pero in niti enkrat ni pozabil z njega otresti višek črnila.

Ko je končal s pisanjem, je posadil Margarito na kopirno knjigo.

– Vi ste, bogami, dama s težo. Posedite, Margarita Prokofjevna, proše pana.

Gerškovič se je nasmehnil, očala so se zabliskala, in njegove oči so se zableščale, majhne, smejoče se.

Naslednji dan je odpotoval. Sprehajal se je po peronu, nekaj minut pred odhodom vlaka je Gerškovič opazil Margarito, ki je hitro šla k njemu z majhnim zavojem v rokah. V zavoju so bile pirožke in mastne lise od njih so udarjale skozi papir.

Margaritin obraz je bil rdeč, nesrečen, prsi so ji bile razburjene od hitre hoje.

– Pozdrav v Odeso, je rekla, pozdrav …

– Hvala, je odgovoril Gerškovič, vzel pirožke, dvignil obrvi, se nad nečim zamislil in se zgrbil.

Razlegel se je tretji zvonec. Podala sta drug drugemu roki.

– Nasvidenje, Margarita Prokofjevna.

– Nasvidenje, Elja Isaakovič.

Gerškovič je stopil v vagon. Vlak se je premaknil.

LINIJA IN BARVA

Aleksandra Fedoroviča Kerenskega sem videl prvič dvanajstega decembra tisoč devetsto šestnajstega leta v obednici sanatorija Ollila. Nas je spoznal priseženi poverjenik Zaparenyj iz Turkestana. O Zaparenem sem vedel, da se je obrezal v štiridesetem letu življenja. Veliki knez Peter Nikolaevič, obsojeni norec, poslan v Taškent, je častil z družbo Zacarenega. Veliki knez je hodil po ulici Taškenta z nagcem, ženil se je s kozakinjo, postavil sveče pred portretom Voltairea kakor pred obličjem Jezusa Kristusa, in osušil brezmejne ravnice Amurdarije. Zacarenyj je bil njegov prijatelj.

In tako – Ollila. Na deset kilometrov od nas so sijale sinji graniti Helsingforsa. O, Helsingfors, ljubezen mojega srca. O nebo, ki teče nad esplanado in odletava kot ptica.

In tako – Ollila. Severne cvetice tlijo v vazah. Jelenji rogovi so se razprostrli na mračnih stropih. V obednici diši po boru, prehlajenih prsih grofice Tyškevič in svilenem perilu angleških oficirjev.

Za mizo skupaj s Kerenskim sedi spoštljivi pokrščenec iz policijskega oddelka. Desno od njega Norvežan Nikkelsen, gospodar kitolovske ladje. Levo – grofica Tyškevič, prelema, kot Marie-Antoinette.

Kerenski je pojedel tri sladice in odšel z menoj v gozd. Mimo nas so tekli na smučeh freken Kirsti.

– Kdo je to? je vprašal Aleksander Fedorovič.

– To je hčerka Nikkelsena, freken Kirsti, sem rekel, – ker je dobro …

Potem sva videla vejko starega Iohanesa.

– Kdo je to? je vprašal Aleksander Fedorovič.

– To je stari Iohannes, sem rekel. On vozi iz Helsingforsa konjak in sadje. Mar ne poznate kočijaža Iohannesa?

– Poznam tukaj vse, je odgovoril Kerenski, a nikogar ne vidim.

– Ste kratkovidni, Aleksander Fedorovič.

– Ja, kratkoviden.

– Nujna so očala, Aleksander Fedorovič.

– Nikoli.

Tedaj sem povedal z mladostno živostjo:

– Pomislite, vi niste samo slepi, vi ste skoraj mrtvi. Linija, božanska črta, je gospodar sveta, se vam je izmuznila za vedno. Hodimo z vami po vrtu čarov v neopisnem finskem lesu. Do naše zadnje ure ne bomo spoznali nič boljšega. In glej, vi ne vidite zaledenelih i rožnatih krajev slapu, tam, pri reki. Ne vidite japonske rezbe vrbe žalujke, ki se sklanja nad slapom. Rdečih borovih debel, ki jih osipa sneg. Zrnati sijaj roji v snegu. Začenja se z mrtvaško linijo, ki se stiska k lesu in na valoviti površini, kot linija Lenarda, ovenčan z odsevom plamenečih oblakov. In svilenih nogavic freken Kristi njene že zrele noge? Kupite očala, Aleksander Fedorovič, prosim vas …

– Otroci, je odgovoril, ne tratite smodnika.Pol rublja za očala – to je edinega pol rublja, ki ga bom prihranil. Ne potrebujem vaše linije, neznatne, kot dejanskost. Vi ne živite bolje kot učitelj trigonometriji, mene pa obdajajo čudesa še v Kljazmi. Kajmi bodo pege na obrazu freken Kristi, če pa jo komaj razlikujem in uganjujem v tej deklici vse tisto, kar hočem uganiti? Kaj mi bodo oblaki na tem čuhonskem nebu, če vidim premetavajoči se ocean nad svojo glavo? Kaj mi bodo linije – ko imam pa barve? Ves svet je za mene – velikansko gledališče, v katerem sem edini gledalec brez binokla. Orkester igra vstop k tretjemu dejanju, scena je od mene daleč, kot v sanjah, srce je razvneto od navdušenja, vidim vijolični žamet na Juliji, lilasto svilo na Romeu in niti ene umetne brade … In vi me hočete oslepiti z očali za pol rublja …

Zvečer sem odpotoval v mesto. O Helsingfors, pristanišče moje domišljije …

A Aleksandra Fedoroviča sem videl čez pol leta, junija sedemnajstega, ko je bil vrhovni poveljnik ruske armate in gospodar naših usod.

Tistega dne je bil Trojicki most razstavljen. Putilovski delavci so šli na Arsenal. Tramvajski vagoni so ležali na ulicah na boku kot izdahnuli konji.

Miting je bil napovedan v Narodnem domu. Aleksander Fedorovič je govoril o Rusiji – materi in ženski. Množica ga je zadušila s sebičnostjo svojih strasti. Kaj je videl v razjarjenih šubarah on – enkratni gledalec brez binokla? Ne vem …

A takoj za njim je na tribuno stopil Trocki, nakrivil ustnice in rekel z glasom, ki ni puščal nobenega upanja:

– Tovariši in bratje …

UJETI V VIHARJU

Irena Stefanie Knehtlr. 1950

V Jemnu je vojna, uradno in neuradno. Jemen je napaden.

Mesto se pravkar prebuja.

Zbudim se takoj po jutranjem klicu za molitev. Petek je v Sani nedelja, al juma, namenjena počitku, meditiranju in obiskovanju. Tako je bilo pred vojno.

Iz omare vzamem debel volnen pulover in ga oblečem. V zraku brnenje avionov, »apači« na svobodnem jemenskem nebu, kriči neuradno uradni radio Sana. Poziv meščanom k demonstracijam popoldne proti vojni in proti uporabi prepovedanega orožja. Tisoči so na cestah, vije se dolga kolona, mnogi nosijo jemenske zastave. Povsem so mirni, disciplinirani, ponosni, dostojanstveni, veličastni. Jemen bo triumfiral, Jemen bo zmagal, Islam bo zmagovit, Ban ki Moon, Združeni narodi, kje ste ... Mooon... se vrača odmev z gore Nugum, ki kar tako visi nad prestolnico.

Mir v času vojne. Vojna v času miru.

Pričetek tedna. Spodaj trgovine, restavracije, vrvež. Zjutraj starši spremljajo šolarje v bližnjo šolo, trdno jih držijo v roke in jih pospremijo prav do šolskih vrat. Iz restavracije diši po fižolu in jemenskem kruhu, siru; to je zajtrk v Sani. Poziv prostovoljcem darovalcem krvi. Zbirno mestno je na trgu pred vhodom v staro Sano, vsako soboto. Naj grem? Ne morem se odločiti. Naslednjo soboto grem in darujem kri za borce.

Zvoni telefoni, civilna zaščita, reče glas. Je na vašem koncu vse v redu in mirno? Da, zagotovim. Patriotske pesmi iz hreščečega zvočnika: »Jemenec sem, vprašaj zgodovino, vprašaj ... Jemenec sem.« Že druga sovražnikova ladja je potopljena v jemenskih vodah, zmagoslavno poroča neuradno uradni radio Sana.

Tukajšnja nedelja je povsem običajen dan. Odpravim se v internet cafe, ker so tam zveze hitrejše. Z mestnim avtobusom se odpeljem na drugi konec mesta. Mestni avtobusi vozijo drug za drugim. Kar pa je najboljše, je to, da ustavijo tam, kjer želiš, in vstopiš tam, kjer se ti zahoče. »Izstop za križiščem,« zakličem vozniku. Na poti nazaj srečam študente, ki na bližnji fakulteti pripravljajo razstavo svojih umetniških slik. Motivi večne jemenske pokrajine, rože, sončni zahodi. Lepe so, domiselne, jih pohvalim. Zagotovo pridem na otvoritev.

Še do pred nekaj leti je bila Sana mnogo manjša. Stari del mesta je zavit v obzidje v peščeni barvi. Mesto pa je preraslo te okvire. Po zadnjih ocenah šteje dva do tri milijone prebivalcev. Včasih več, včasih manj ... prava mora za tiste, ki dajo vse na številke.

Mirna noč in mesto se pravkar prebuja. Na cesti pred hišo osamljen nogometaš jemenske državne reprezentance, ki vadi kondicijo, da bo ponesel ime Jemna v svet. Točno ob 7. uri zjutraj se pojavijo šolarke v dolgih zelenih ali modrih šolskih haljah, z nahrbtniki, polnimi knjig, na poti v bližnjo osnovno šolo. Hodijo zravnano, pokončno kot dateljnove palme. Mesto živi previdno.

Po nakupih moram. Dan z rumenim soncem na nebu. Kljub številnim trgovskim hišam ali, učeno, »shopping mallom«, ki jih je v Sani kot gob po obilnem monsunskem dežju, še vedno najraje zahajam v stari del mesta, povitega v obzidje v peščeni barvi. Tukaj srce mesta še vedno bije. Hreščeč glas iz zvočnika »kava, grozdje, rozine, lubenice, moja zemlja je zlato«, revolucionarne pesmi, ki odmevajo iz avtomobilov, »narod je moč« in »Jemen bo zmagovit«. Ozke ulice, majhne trgovine, iz katerih prodajalci kličejo ponudbe, kupi toplih odej, jopici, mila, svetilke, tkanine, rozine, kava, kadila, čevlji, vse po zmernih cenah. Diši po kumini, zinajbilu, tamr hindi, krfatu in tisočerih vonjavah, kot nekoč na dišavni cesti, ki je peljala iz Indije do obal Sredozemskega morja. Zgodovina, ki se zdaj zdi kot uvele rože v vazi v vetru. Ali kot ponočne sanje, ki nikoli niso bile sanjane.

Takoj zraven na drugi strani nabiralna akcija za družine padlih borcev ljudske legije. Na stenah so nalepljene njihove slike, lepi, mladi obrazi - ki so bili polni upanja. Oni bodo poslej odpirali oči. Dam prispevek. Srečujem se z znanimi in neznanimi ljudmi, se z njimi rokujem »mir s teboj« in »mir s teboj« ... vojna, rakete, bombe so glavna tema pogovorov in srečanj. Ujeti v zgodbi, ki je in ni njihova. Ki se je začela kot neko poslanstvo in ki se zdaj potaplja v globine širnega Indijskega oceana. In še nenavadna obletnica - 305 dni vojne za Jemen. Kritična mesta so Marib, Saada, Taiz, Aden, Mukala in strateško pomembna ožina Bab Al Mandab.

Pišem s konca sveta ... kakor za koga. Vendar prav kmalu spoznaš, da je Jemen središče vsega znanega. Da je to dežela, od koder je izšla matematika, od koder so prihajala kadila, začimbe in kitajska svila, kraj, od koder je kraljica iz Sabe odšla na romantično srečanje s Salomonom, ki pa se je kasneje izkazalo za dobro premišljeno tržno potezo. Dežela, kjer vlada modrost, kraj, od koder je v 16. stoletju odplula prva pošiljka kave »Mokka« za Evropo, od koder so se prebivalci Arabskega polotoka odpravili na osvajanje sveta in od koder izvira okrogli slastni jemenski kruh. Nekoč je vse vesolje sanjalo njihove sanje.

So pa vendar v življenju stvari, ki jih lahko pozabiš, in stvari, ki jih ne moreš. Kot nedavno bombardiranje zgodovinskega velikega Maribskega jeza, ki velja na čudež antičnega sveta, in večerne skupinske molitve, ki sočasno odmevajo z vseh sanskih mošej. Založeni trgi s sadjem in zelenjavo ter vonj mesta po okoliških vaseh. Viharna glasba in vrtovi, polni geometričnih teras in zelenih in belih praporov čez modro nebo. Terase,ki se odpirajo na Arabsko morje, v katerem plavajo velike in male ribe in ki se kasneje spremeni v širni Indijski ocean.

Odpor proti vsem oblikam posredovanja in zunanjega vmešavanja narašča in se širi. Več demonstracij. Danes pred zaklenjeno zgradbo OZN in njihovimi umirajočimi vrtovi demonstrirajo žene, matere, dekleta. Na tisoče jih je in pojo: »Halo, svet! Ali nas slišite? Tukaj smo živi ljudje! Ljudje, kot ste vi in ki upamo in včasih tudi sanjamo. Povejte, kakšna je razlika med teboj in menoj. Zahtevamo, da se vse tuje sile takoj umaknejo ... Zahtevamo . zahtevamo ...« Poslanica se bere v arabskem in angleškem jeziku. Radio Sana prenaša prvi program v živo. Njihovi glasovi se razlegajo po mestu.

Čas skrivnosti, strahu in ponižanj. Svet kot kolo, danes gor, jutri na tleh. Redko veselje trenutka. Svet tako poln pričakovanj in možnosti. Vse je odprto ponovnemu vrednotenju, regije, pokrajine in dežele. Nove države nastajajo, druge izginjajo ali so razdeljene po širini in dolžini. Preteklost je zdaj domovina. Mi smo kot zastavnine in nebo je igralec. To je preprosta resnica. Premikamo se po šahovnici sveta in nato pademo v praznino.

Ceste postajajo živahnejše, ko zahajajoče, sonce izgublja moč in sence postanejo daljše. Pričetek sezone oranž, ki jih prodajalci razstavljajo v kartonastih zabojih po vseh glavnih ulicah mesta. Kupim zaboj. Preporod v boljši čas? Kako stojijo na praznem polju in recitirajo Knjigo življenja! Kot otroci, ki iščejo zavetje pred viharjem. Arabsko morje je daleč, geometrične terase brez dežja. Srca utripajo, toda utripajo sama.

»Khamis«, peti dan v tednu in mesto, ki je vsako jutro pometeno s pravo metlo. Svež dan – in geometrične terase, po katerih so raztresene sabejske razvaline. Kjer rože cvetijo deset mesecev v letu in dva tisoč let mine kot sezona dežja. Poklon sanjam. Živim v ritmu prebujenja in ritmu sožalja. Če bodo poplave, ne bo to prav nič posebnega.

Odpiram omaro, rumena bluza, le kdaj sem to nosila? Morje avtomobilov in vojaki, ki urejajo promet. Ozke ulice s trgovinami. Zahajajoče sonce brez vidne zarje. Poti. . Spreminjajoč se izraz v mojih očeh. Kako se zrak čuti na mojih licih, kot listje pod nogami. Že dolgo imam v mislih nekaj negotovega.

Mogoče pa se svet spreminja, mogoče pa bomo zdaj vsi svobodni. •

Sana`a, Jemen oktobra 2016 OD PETKA

MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK

Santiago Martín Sánchezr. 1969

SHPRESOJ *

Karmen Vidmarr. 1964

Ko sva se z lastnikom pekarne peljala s sestanka, se je pogovor dotaknil miselnosti Kosovcev, njihovega načina življenja in bežanja pred svetom, skratka o tem, kako razmišljajo. Govoril je počasi, z ganljivim naglasom.

»Življenje na Kosovu ima nizko ceno. Brezposelnost in revščina te prisilita, da greš od doma. Za brezzračnimi ulicami so izgubljena imena in samo nebo hrani njihove skrivnosti. Vojna je pustila mnogo nezaceljenih ran in zamer med tamkajšnjimi narodi. Danes se na Kosovu nič ne dogaja, zdi se, kot da je svet obstal.«

Tako je tudi on odšel in začel v Sloveniji najprej z majhno pekarno, ki so ji po nekaj letih sledile druge. Odprl je podjetje, ki je uspešno poslovalo. Imel je dobre podjetniške ideje. Potreben je bil samo še dober poslovni načrt.

Pogovarjala sem naprej in razbrala sem, da je zanj zelo pomembna družina, zvestoba in pripadnost. V albanski skupnosti si pomagajo med seboj in držijo skupaj. Dotaknila sva se tudi poslovnega sveta, ki je bolj usmerjen k Turčiji kot pa k Evropejcem ali Slovanom. Vedela sem, da to pomeni barantanje, pogajanje za ceno, tudi goljufanje v poslih, kar vsi dopuščajo – ker pač zmaga tisti, ki je bolj prebrisan.

Ko sem ga tako poslušala, sem naenkrat dojela, kako se ta podoba o Albancih razlikuje od tistega, kar sem vedela dotlej. Učila sem se razumeti s previdno distanco in brez predsodkov. Tudi jaz sem občutila, kako je včasih težko biti tujka v drugi deželi, zato sem si znala predstaviti njihov svet.

Pogovor je skrajšal pot in zazdelo se mi je, da sva prispela pred moj dom nenavadno hitro. Poslovila sva se in odšla sem proti domu.

Jutro!

Za trenutek sem se spomnila na čas, ko sem bila brezposelna.

Ob odprtem oknu je rasel moj svet. Lahko sem bila sama s seboj. Imela sem to sobo in bila svobodna. Dihala sem kristalno svetlobo nedotaknjene divjine in pisala o čemerkoli, kar se mi je utrnilo. Nikogar nisem ljubila bolj kot sebe.

Delodajalec v tujini je zaprl podjetje in se upokojil. Vse se je spremenilo, obrnilo na glavo in sem pristala popolnoma na tleh. Bila sem na zavodu za zaposlovanje. Začela sem pošiljati prošnje za službo, hoditi na razgovore, pisala sem nove prošnje, hodila na nove razgovore. Neuspešno.

Ljudje na teh novodobnih pogovorih za službo so me razočarali. Vprašali so me vrsto stvari, bile so prave ankete, bili so nekakšne avtoritete, mimo katerih nisem mogla. Notranji glas mi je pravil, da me lahko zaposlijo samo tujci, morda zato, ker sem več let delala v tujini, ali pa sem si to želela. Teh misli nisem mogla prepoditi. Tako se je tudi zgodilo. Verjetno mi je bilo namenjeno ali priklicano, tega ne vem. Samo ugibam lahko.

Znanec mi je povedal, da Albanec, lastnik pekarne, išče nekoga za delo v komerciali. Poklicala sem ga in se že naslednji dan znašla v pogovoru z njim. Bil je urejen, obziren, prijazen, imel je veliko novih idej in ciljev. Ni mogel več vsega nadzirati sam in potreboval je nekoga, ki bi prevzel del njegovih nalog. Dovolj mu je bilo amaterskega dela, želel je skupaj s sodelavci podjetje razviti, o čemer pa z njimi ni mogel govoriti. Izkušnje sem imela, dal mi je priložnost, kar je bilo zame hkrati velik izziv. Predvsem pa: potrebovala sem službo.

Zaposlil me je. Prepustila sem se svojemu delu, svojim dolžnostim.

Niti zame niti zanje ni bilo preprosto. Včasih sem se počutila nekoristno, večkrat obupala. Uvajanje organizacije poslovnih procesov je bil najtrši oreh in tam se je vse ustavljalo. Potrebovala sem veliko iznajdljivosti in potrpežljivosti, vendar sem tudi razumela, da gre za zaupanje. Zdelo se mi je, kakor da plujem na dolgi poti s čezoceanko, ki se le počasi bliža cilju. Obupavala sem, velikokrat sem samo sebe pregovarjala, pravzaprav nisem vedela, ali naj ostanem ali grem. Strah me je bilo, da mi ne bodo mogli slediti. A bila sem tudi vztrajna in me ni bilo strah.

Ostala sem.

Bil je november. Hodila sem mimo stolpnic, ki so se stiskale druga ob drugo. Po ulici je zadišalo. Pek je malo pred zoro potegnil iz peči zadnji hlebec kruha. Zaustavila sem se pred njim. Poznala sem ga. Bil je nov delavec v pekarni. Z velikimi očmi me je strogo pogledal. Med mano in njegovim svetom je nastala stena. Naenkrat sem se v svoji deželi počutila tako blizu, a tako tuja. Bil mi je domač in tuj hkrati. A zakaj bi mislila o njem kaj slabega? Nobene pravice nimam za kaj takšnega. Nasmehnila sem se in ga pozdravila. Prijaznost ga je omehčala in tudi on se je nasmehnil.

Adnan je pred dnevi prišel s Kosova in se je zaposlil kot pek. Delal je z nekaj bratranci, s katerimi je bil neverjetno močno povezan. Vezala jih prav tako neverjetna narodna zavest. To je bilo lepo. Govoril je z mešanico slovenščine in srbohrvaščine, a med seboj so se pogovarjali v svojem jeziku. V pekarni je izgubil občutek za čas, vsak dan je preživel tam veliko več kot delovnik. Izgubil se je v tem delu. Razumel je le, da je kruh smisel njegovega bivanja. O drugem ni razmišljal.

Opazovala sem ga z več zornih kotov, z več distance. Nisem se premaknila. Videla sem ga, kako drugačen je od Slovencev. Začutila sem, da ima pravico biti drugačen. Začutila sem, da me ta raznolikost privlači. V meni je začelo rasti nekaj novega, nekaj, kar se je dotikalo mojih temeljev.

O teh ljudeh sem poslušala od drugih veliko. Nič lepega. Tudi jaz sem kdaj rekla kaj na njihov račun. V Adnanovih očeh, ki so govorile le o kruhu in o bratrancih, pa je bilo nekaj, kar me je dokončno zbudilo. Zaobjela sem njihovo dušo. Vsaj zdelo se mi je za hip, da sem sposobna zaobjeti njihovo dušo.

Takrat se je lastnik pekarne obrnil k Adnanu in mu rekel:

»Ona je naša. Dela pri nas.«

Na videz sem ostala ravnodušna. A ogrelo me je tam, kjer sem mislila, da je le posušena lupina.

Sprejeli so me.

-----------------------------

* shpresoj – alb. upanje

MRKA *

Ruža Rosi

Odprla so se vrata. Oče je bil videti še večji in močnejši v policijski uniformi. Prestrelil jo je s pogledom namrščenih obrvi.

– Kaj je to! je kriknil.

Molčala je spuščene glave. Ponovil je.

– Kaj je to?

Skomignila je z rameni in rekla:

– Vidiš, kaj je. Darilo.

– Darilo? Od koga darilo? Ukradla si, priznaj.

– Ne, nisem ukradla. Dobila sem za rojstni dan. Darilo je.

– Od koga, kurba?

– Nisem kurba, se je branila. Imam fanta, a nisem spala s njim. Rad me ima. kaj me nihče ne sme imeti rad.

Dobila je klofuto, eno, drugo, tretjo. Zgrabil jo je za ramena. Padla je na tla. Ni se zaustavil. Brcal jo je s svojimi velikanskimi nogami. Podivjal je. Besno jo je tolkel. Odpel je pendrek in jo mlatil z njim povsod. Od moči udarcev mu je padel iz rok. Snel je opasač in naprej udarjal s tisto stranjo, na kateri je bila široka srebrna zaponka, in rjovel:

– Pankrt, samo sramoto mi delaš, ciganski pankrt, enaka si kot mati, kurba ena, kurba druga. Moral bi te pustiti z njo, da te nauči obrti, ne pa da se tukaj zajebavam s teboj. Kurba, pankrt, ciganski pankrt, zakaj te je pustila.“

Usta so se mu zapenila od besa. Udarjal jo je, kako je le utegnil.

– Pognal te bom od hiše, ne bo mi pankrt delal sramote. Kurba, preklet naj je dan, ko si se rodila, prekleta si ti in tvoj otrok v zibki, je vreščal. Zadnjič je zamahnil z nogo v trebuh.

Mrka je dolgo ležala, zvita na podu med vrati kopalnice in kuhinjsko mizo. Solze so brez prestanka lile iz njenih velikih oči, ki so se zakrvavele. Ko je poskušala vstati in pri tem pazila, kako vstaja, je bila bolečina takšna, da je pomislila, kako bo v njej odpadel kakšen organ.

V joku je odšla s kovčkom iz stanovanja in se več ni vrnila. Na sebi je nosila krvave podplutbe od pendreka in zaponke. Vedela je, da ne pripada tej hiši, temu očetu, vedela je, da mora spet na pot, tokrat sama. Ni vedela, kam naj gre, samo morala je oditi.


Stopila je v kuhinjo. Podobe so se zvrstile. Videla se je zgrbljeno na podu. Modro, vijolično od podpludb. Spomini, to so samo spomini. Minilo je.

Stala je na istem mestu in ni verjela tistemu, kar se slišala. Prosil jo je za odpuščanje. Je to mogoče. Pri svoji velikosti je bil zanjo tako mali in beden. Jokala je, grenko je jokala skupaj z njim.

– Zdavnaj ti je odpuščeno, a pozabiti ne morem in nočem …

Ni se spomnila, če ga je kdajkoli videla takšnega. Ni občutila nič drugega kot grenkobo in pomilovanje. Tako moča in velik moški in mu je potreben alkohol, da se opraviči za zlo, ki ji ga je storil.

– Oproščam, oproščam, oče.


Tako nezreli se ji je posrečilo preživeti v velikem svetu.

Mrka je bila vse bolj osamljena. Razen dveh njenih najboljših prijateljic, ki sta jo razumeli, ni imela več nikogar. Od časa do časa so popile kavo. Tudi to ga je začelo motiti. Vse manj ga je lahko razume.a To ni bil več moški, s katerim se je poročila.

Spet je bila ponižana. Vse pogosteje se je vprašala, s čim si je zaslužila takšno njegovo obnašanje. Ni vedela, kako dolgo bo še lahko prenašala njegove muhe. Varal jo je in je bil prepričan, da tudi ona vara njega. Ni imel razumevanje za nič. Vedno jo je brez razloga obtoževal … imenoval jo je kurba in vlačuga.

Vse noči je Mrka jokala.

Pred tednom so jo psihično izmučili prepiri s soprogom. Vsak dan ji je grozil z ločitvijo. Mrka se je že navadila na njegove besede. Ni videla razloga za ločitev. Če bi on prenehal piti, bi vsi njegovi problemi zgledali drugače. Prosila je v sebi, da bi vendarle spoznal količino njene ljubezni.

Na delo je prihajala zabuhla od joka. Mislila je, da bo sledi neprespanih noči lahko zakrila s pudrom, ki ga nikoli prej ni hotela imeti ina obrazu.

– Nočem te videti nikoli več!

– Prekinil je telefonsko zvezo. In ponovno klical nekajkrat na dan.

Prepričeval jo je in jo gledal s svojimi modrimi očmi.

– Ne krbi. Tokrat se mi bo posrečilo. Z življenjem se ti zaklinjam, da bom poiskal pomoč.

Vedela je, da ji laže.

V njuno posteljo je pripeljal drugo žensko, čeprav mu je zdavnaj nekoč govorila, da mu lahko vse oprosti, a tega ne bi prenesla. Odpustila mu je. Bila je globoko užaljena in ponižana, a mu je tudi to oprostila. Ljubezen oprošča vse, se je opravičevala …

Ob nekem pogovoru jo je tako poniževal in žalil, da je presegel vse druge žalitve. Mrka jih ni več hotela poslušati. Bil je pijan.

Vztrajal je jezno.

– Odlično, mu je rekla, ko že vztrajaš, potem izbiraj med alkoholom in mano.

– Tebe, kdo bi izbral tebe, kurba?

– Izbiraj! je vpila. Pomeni to, da si izbral alkohol?

– Ja, je rekel.

Zledenela je. Okamnela, prazna, popolnoma prazna.


– Krčevito sem se te držala, te obsipala z ljubeznijo za vsako ceno. Takrat še nisem vedela, da moram imeti rada sebe.

– Ljubezni polna sem te ljubila in ti mi nisi vračal …

Zdaj ne joči, da si prazen tako kot tvoja hiša brez moje duše. Ubil si me, a znova živim. Ne ukvarjam se niti s sovraštvom niti s kesanjem, grem naprej, polna ljubezni, še naprej se dajem …

Težko je reči prijatelju, vem – z mano grdo ravnajo.

Tudi mene je vprašal: Sem te mlatil?

– Si. Tudi pozneje si me hotel, a ti nisem pustila. Zato si me emocionalno ubil.

– In prijateljice, po žalosti moje sestrice, pustite solzo, ne skrivajte je. Tako duša nagovarja krvnika, da bi se sramoval.

– Ti si nežnost, ki manjka temu času. Ta od dobrega človeka napravi potepuha, ki išče dostojanstvo, brska po človeških dušah in zbira kapljice človečnosti v njihovih srcih. Za to je potrebna moč planin. Naj nihče ne reče, da nismo močni. Močna sem. Tudi jaz premagujemo svojo bolečino, za razliko od tisti, ki se skrivajo pod svojimi maskami in niso nič drugega kot človeške lupine, ki se bodo razsule, ko bodo nekoč prišli pred obraz pravice nebeške sodbe.

*Odlomki iz romana Ljubavi puna

Literarni dokument

DIE LEBENDIGE SEELE *

Rudolf Bernreiter

GEBOT DER ZEIT.

Das große Jahr,
Das wir im Leben
Ersehnt, ist da
Und jagt verdrossen
Was feig und zag,
Dem Geist zuwider
Der großen Zeit,
Davon mit Veitschen.
Und mahnt uns erst,
Wie einst zu wehren
Sich gen den Feind:
Ihr seid Germanen!
Im Krieg schlagt drein
Wie eure Ahnen!
Wir müssen sein,
Was einst wir waren,
Beseelt vom Geist
Der Bajuvaren
Und Winnili …

DER REITER DES KRIEGES.

Weit weg von Stätten, di Menschen bewohnen,
Hoch droben auf schwindelnder Höh’,
Da stand ich, als eben die Sonne geflossen
Bluttriefend auf eisigen Schnee.

Blutschwarz der Himmel, vom Blut übergossen,
Von Blute der Sonne bespült
Und rings in dem ewigen Schweigen, den Frieden,
Das große Geheimnis gehüllt …

Als ich so dastand, versonnen, versunken,
Im Frieden, der ehemals war,
Da kam dann urplötzlich vom Tale tief drunten
Ein Reiter mit fliegendem Haar.

»Seltsamer Reiter, was blitzen di Augen
So feurig?« - Ich kannte ihn nicht.
Und als nach dem Namen verwegen ich fragte,
Entschwand der Reiter dem Licht …

Tiefschwarz war’s plötzlich, und dumpf mit den Schwingen
Zog zischend zur friedlichen Hoh’,
Umhüllend gespenstisch die Täler und Spitzen,
Die greuliche Nacht übern Schnee.

Sturmwild von unten, vom Tale gezogen
Kam brausend und brüllend zu mir,
Durchdrungen von Haß und wilder Verzweiflung
Die Stimme des Reiters, schien mir:

»Kostbarer Mensch, ist die Zeit geworden
Im tiefen, einst friedlichen Tal,
Es bauen wir Reiter des Krieges, entrissen
Der Ruhe, ein blutiges Mal …

Ich war ein Reiter, Man hat mir geschossen
Blindwütig mein Pferd in das Grab;
Mich jagen die Geister des wütenden Krieges
Zur Höhe und wieder hinab.

Ich reite, wo Menschen, Kulturen sich breiten,
Ich reite die Welt in die Not;
Zerreiße, zerstöre, was emsig gesponnen
Im Frieden ein schaffender Gott.

Verflucht und verwunschen sei jene Kultur,
Die frevelhaft schändend mich hetzt,
In friedlichen Ländern den Krieg zu entfachen …
Ein Schandmal sei ihnen gesetzt.«

Wildgröhlend rannte sie heiße Stimme
Vom friedlichen Berge davon …
Wie langsam gekommen, so langsam zerronnen
Ist mir diese Höh’nvision.

AN DAS DEUTSCHE VOLK.

Möcht einem Turm besteigen, der alles überragt,
Den wild in Wolkennähe der Höhensturm umjagt,
Der stolz, trotz Sturm und Wetter, wie eisern bleibt bestehn;
Das Deutsche Reich erspähen und Österreich, mein Vaterland,
Dann wollt ich ruhig nehmen ein großes Rohr zur Hand;
Wie ein Posaunenengel, so blies ich laut und rein
Vom Turme hoch da droben in deutsche Volk hinein:

Euch baut, ihr edlen Krieger, ihr Helden sonder Zahl,
In diesen schweren Stunden, die Zeit ein heilig Mal;
Kultur und Ruhm sie bauen, dir Heldenvolk ein Mal,
Ein Mal, das nie bestanden in diesem Erdental.
Es ist der Ehren höchste, im großen Krieg zu sein,
Für deutsche Macht und Größe. Wer möcht dabei nicht sein?
Und weiter wollt ich rufen vom Turm ins Volk hinein:
Dein Heldenmut glänzt prächtig, so hell wie Sonnenschein.

ALLDEUTSCHLAND.

Jetzt darf ich singen laut und rein
In mein geliebtes Volk hinein,
Was noch vor Wochen bang und zag
Geknebelt in der Brust mir lag>:
Alldeutschland Heil!

Jetzt darf ich singen frei und frank
Jungdeutschland stolzen Männersang:
Den alten Sang der deutschen Treu
Darf ich jetzt singen frisch und frei:
Altdeutschland Heil!

Was noch vor Wochen war verpönt
Und was vor Wochen man verhöhnt,
Wird plötzlich aller Stolz und Ehr’
Und jeder singt nun ernst und hehr:
Altdeutschland Heil!

Was Deutschland immer hat getan,
Fängt Österreich erst heute an:
Zu schmieden kühn das Bismarck-Glied,
Zu singen stolz Alldeutschlands Lied:
Altdeutschland Heil!

Di Zeit ist da, die ich ersehnt,
Da Deutschland nicht als Deutsche kennt,
Da Österreich, mein Vaterland,
Alldeutschland stolz gibt seine Hand.
Altdeutschland Heil!
Altdeutschland Heil!

DIE DEUTSCHE WEHR.

Kanonen brüllen, Gewehre knattern,
Und Säbel streiche blitzen;
Ein Ringen wild, verzweifelt wild
Ist’s, das die Menschen führen …
Und mitten drin im Kampf, inmitten
Steht der Kaiser;
Dicht vor dem Feind
Im brüllenden, blitzenden Sturm
Der deutsche Kaiser auf dem Pferd
Und rings sein Militär,
Für ihn, fürs Deutschtum unverzagt
Im Kampf mit Opfer und mit Heldenmut …
Das eiserne Heer!
Die deutsche Wehr!

SOLDATENBLUT

Junges, gesundes, erblühendes Blut
Fordern di Stunden und ihre Geschicke;
Jauchze und juble, mein freudiges Herz,
Koche und siede, mein wallendes Blut,
Trinke dich trunken am flammenden Glücke:
Blutig erwächst den Geschlechtern der März
Des ewigen sonnigen Friedens.

Weide dich, Auge, am siegenden Mut;
Fürchte, mein Herz, nicht die tötenden Zeiten!
Schlage und rase, mein jagendes Herz!
Berste und lasse mein glühendes Blut
Still in den Garten der Ewigen gleiten:
Blutig erwächst den Geschlechtern der März
Des ewigen sonnigen Friedens.

DIE HELDEN.

Wie stark auch der Feind, wie groß er auch sei,
Wir schlagen, wir schlagen ihn dennoch entzwei.

Wir schlagen ihn nieder, wir schlagen ihn tot,
Und stürmen nach vorne ins leuchtende Rot.

Wir stürmen ins Rote des ehrlichen Siegs,
Wir stürmen nach vorne stolz leuchtenden Blicks.

Nichts kann uns verdrießen, nichts macht uns verzagt,
Wir kämpfen solange, bis herrlich es tagt.

Bis herrlich es tagt in Nord und in Süd,
In Ost und in West der Sieg uns erglüht.

Was weinst du, mein Lieb, was weinst du, mein Glück,
Wir kommen, so Gott es will, wieder zurück.

Und will es der Himmel, daß einer uns fällt.
So stürzt als Krieger, so stirbt er als Held.

DER KNABE AUF DEM SCHAUEKELPFERDE.

Möchte gern ein Reiter sein,
Reiter sein,
Möchte gerne hoch zu Roß
Hoch zu Roß
Gegen Rußland ziehen.

Wie hoch schlüge ich dann drein,
Schlüge drein!
Meinen Säbel züchte ich,
Züchte ich,
Stolz im Funkensprühen.

Hei! wie mutig sprengte ich,
Sprengte ich
Mit den andern unsern Feind,
Unsern Feind
Wild im Kampfesglühen.

Und so lange schlag ich drein,
Schlag ich drein,
Bis die Russen nimmermehr,
Nimmermehr
Gegen Deutschland ziehen.

Möchte gern ein Reiter sein,
Reiter sein;
Bin doch nur ein Reiterlein,
Reiterlein,
Kann vom Haus nicht ziehen.

DIE HEILIGE STUNDE.

Ich liebe wie keiner das Leben.
Ich lieb es im Glühen der Sehnsucht,
                    Die heiß
Nach Ehre und Schönheit und Größe
Nach glücklichen, leuchtenden Stunden
                    Verlangt.

Ich liebe das jauchzende Leben;
Ich hänge mit Inbrust an seiner
                    Gestalt,
Die kraftvoll sich wehrt und wie eisern
Sich stemmt und verpanzert gen Neid und
                    Das Haß.

Verwegen und kalt wie ein Mörder
Ich stoße die blitzende Klinge
                    Ins Herz
Dem Buben, der nehmen mir wollte
Mein Leben, von dem ich so stürmlich (stürmlich)
                    Erfüllt …

Der Krieg mit den Freunden der tiefsten
Und gräßlichsten Not und Verzweiflung
                    Ist da
Und schlägt ohne Rücksicht und ohne
Erbarmen die ringenden Menschen
                    Ins Grab.

Wen prasselnde Grüße des Feindes
Die Unsern empfangen, dann stürmen
                    Sie los
Und jeder der Kämpfenden drängt sich,
Verachtend den Tod und die Leiden,
                    Nach vor …

Und reifende Menschen verfallen
Dem Tode, dem ewigen Schnitter;
                    Ihr Blut,
Das Rauchende Blut der Gefallnen,
Das köstliche, düngt das zerstampfte
                    Gefild.

Die Erde der Äcker und Weisen,
Di Nahrung uns geben und Freude,
                    Gedüngt
Vom Blute der blühenden Leber,
Die kühn sich und freudig gegeben
                    Dem Tod,

Dem ehrenden Tod fürs geliebte
Gelände der herrlichen Heimat,
                    Gedüngt
Vom Blute der eigenem Söhne,
Der werdenden Kinder des Reiches!
                    Der Krieg …

Gerufen von Stimmen des Blutes,
Der göttlichen Helden und Männer,
                    Die Roh
Zerbrochen, in Gräbern am Felde
Nun schlafend, dem ewigen Frieden
                    Geweiht,

Mit klirrenden Waffen zu Pferde,
Die lieblichen Freunde der Jugend,
                    Gestählt.
Vom herrlichen Geist der Gefall’nen
Nun neuerlich ziehen sie alle
                    Ins Feld …

Und ich im Pfuhle der Muhme?
Und feige und zage im warmen
                    Daheim,
Da lodernd und flammend die Tage,
Die wichtigsten Tage der Deutschen
                    Erstehn?

O nimm, du geheiligte Stunde,
Du heiligste Stunde und schönste,
                    O nimm
Mein Leben, mein junges, o nimm es,
An dem ich verehrend und liebend
                    Und stolz

Gehangen und das ich in Ehren
Und Zügen gehalten wie keiner
                    Um mich.
Was klagest du, Seele? O jauchze,
Mein stürmisches Herz in di Menge
                    Hinein!¨

O klage nicht, Seele, wenn roh auch
Der Krieg in den Stürmen mein Leben
                    Zerbricht.
Wenn alles vernichtet und alles
Vom Morden der Zeit in die Erde
                    Gehetzt,

Mein Leben verflogen wie Dämpfe
Und Dünste im Werken des Tages
                     Zergehn.
Wirst du in die Höhen des Himmels
Dich schwingen und setzen ins Ew’ge
                    Des Glücks.

Auch dann noch, wenn einstens mein Körper,
Vom Aase abscheulich zerrissen,
                    Verfault,
Verpestend die Winde, sich aufwärts
Zum Himmel erhebt in die Höhen
                    Zu dir.

ES BRINGT DER HERBST EIN STOLZES SINGEN …

Der Herbst beginnt den Wald zu färben,
Das Grün der Bäume liegt im Sterben,
Die Blätter werden gelb und rot
Und rings im heißen Liebeswerben
Des Herbstes ruft das Kriegsverderben
Ins Land der Menschen Sieg und Tod …

Es bringt der Herbst ein stolzes Singen …
So rein wie Kirchenglocken klingen
Ertönt’s als heller Siegessang
Dem Heldentum in heißen Ringen …
Den andern aber will klingen
Wie dumpfer schwerer Trauerklang …

MORGEN IN FELDE.

Gelb und blau die Blumen auf der Miese stehn;
Drüber Bienen summen, die zur Arbeit gehn.
Weiße Wolken hängen leicht am Himmelsblau;
Tort, nur fort. Sie drängen leicht in ein fernes Grau ….

Und Soldaten freuen sich der Herrlichkeit,
Gingen und schalmeien wie Friedenzeit.
Und sie gehen, pflücken Blumen gelb und blau,
Ab sie feindwärts rücken in das ferne grau …

DER SOLDAT.

Ich werde fallen, das weiß ich;
Doch eh ich fall, zerreiß ich
Wohl einen Zug der Gegner
Und will als wildverwegner
Soldat auf blut’gem Stein,
Wenn tot, auch – Sieger sein.

ABSCHIED.

Ruhe war in meiner Brust,
Jede Sehnsucht was gewichen
Aus dem Innern und es kam
Tiefe Wehmut angelschlichen.

Gläsern sah ich vor mich hin,
Sah im Kranze meiner Leiden
Dich, betränten Angesichts,
Blas und schweigsam von mir scheiden.

Ruhe war in meiner Brust
Und der Blick, nach vorn gerichtet,
Trostlos, traurig, als du kalt
Unser junges Glück vernichtet.

VOR DEM STURM.

Deinen Segen, Gott, erfleh ich,
Wenn der große Sturm beginnt,
Deiner Gnade untersteh ich,
Di mir stets war gut gesinnt …

Todesahnung, Lebensfreude,
Wer von euch wird Sieger sein?
Vor dem Sturme wollen beide
Meister der Gedanken sein …

NACH DEM STURM.

Das waren Stunden, schwer und heiß,
Wie sie kein Mensch zu nennen weiß;
Der Heldentod durchlies die Reihen,
Manch einer mußte sich ihm weihen …
Das war ein Sterben, reich an Blut,
So heiß und rot wie Schmiedeglut;
War auch dabei bei diesem Sterben,
Doch ließ ich mich vom Tod nicht werben,
Weil mich das junge Leben freut,
Mein Leben, das nach Leben schreit …

DIE MUTTER.

Die graue Mutter, schwach und krank,
Ist in der Kirche stundenlang
Vor Gott auf Knien gelegen
Und täglich bis die Sonne sank
Hat sie zum Herrgott heiß und bang
Gefleht um stillen Segen …

Ich fleh zu dir in tiefer Not
Und schwerer Bein, mein Herr und Gott:
Laß mir den Sohn am Legen.
Er ist so jung, so frisch und rot
Und steht im Feld vor Not und Tod …
Las mir mein Kind am Leben!

Alltäglich wenn’s zum Abend geht,
Vermeint der Sohn ein Kirchgebet
An seinem Ohr zu hören …
Und einmal hat der Tod gemäht …
Da konnte er das Bittgebet
Der Mutter nicht mehr hören …

DER KRÜPPEL.

Zum Sohne spricht die Mutter:
»Du blickst so traurig drein;
Was hast du, sag, mein Guter,
Kannst du nicht fröhlich sein?«
Der Sohn nimmt seine Krücken –
Es ist ein Fus ihm lahm;
Er schaut mit feuchten Blicken
Sie an und spricht im Gram:
»Wie kann in diesen Tagen
Ich Krüppel fröhlich sein?
Ich darf nicht Waffen tragen,
Darf nicht im Felde sein!«

HOFFNUNG AUF SEGEN.

Mit den Bäumen blüht die Seele …
Und der Mensch verspürt im Blühen
Seiner Kräfte heiß Erglühen,
Einen wilden Drang, zu leben,
Und dem Sein sich hinzugeben …

Mit den Bäumen blüht die Seele …
Und die Hoffnung auf den Segen,
Den wir brauchen auf den Wegen,
Die wir Feldsoldaten nehmen,
Fremder Wünsche Gier zu zähmen.

MÜTTERCHEN SCHAUKELT DIE WIEGE …

Irgend in Lande wo tanzendes Glück;
Irgendwo weinende Trauer,
Irgendwo Sonne und Segen im Blick;
Irgendwo, irgendwo Kreuzlein statt Glück,
Kreuzlein an friedlicher Mauer …

Irgend im Lande wo werdendes Glück:
Mütterchen schaukelt die Wiege …
Irgend im Lande wo gehn sie zurück,
Kämpfend mir ruhigen, sicherem Blick;
Irgendwo feiern sie Siege …

ZWEI BÄUME BLÜHN …

Es steht ein Baum im grünen Hag,
Zu dem ich wandre Tag für Tag,
Dort meinen Trost zu suchen.
Und wandre ich auch Tag für Tag,
Der Trost doch niemals kommen mag,
Vergebens ist mein Suchen.

Es blüht der Bam, wie andre blühn,
Jahraus, jahrein im gleichen Grün,
Doch heuer wird er dorren …
Verbleichen muß sein schönes Grün
Und nimmer wieder wird er blühn:
Ich hab mein Glück verloren …

Es fiel mein Schatz im Feindesland
Und liegt dort arm und unbekannt
Bei einem Baum begraben. –
- Zwei Bäume blühn im Menschenland,
Bei einem mir mein Glück erstand,
Beim andern liegt’s begraben …

ALLERSEELEN.

Seine rote Rose lehnt am Bild …
Die Mutter sitzt davor und näht
Fürs vaterlose Kind bis spät
Am Abend … Langsam, langsam quillt
Ein Bächlein heißer Tränen
Ins weise Tüchlein nieder;
Und ihre Sangen brennen
Vor Schmerz und Liebe wieder …

JUNGE ROSEN.

Er liebte zarte, junge Rosen;
Sie waren duftendschwerer Segen
Auf weiten, wirren, leeren Wegen
Dem jungen, kranken Heimatlosen.

Er war mit zarten, jungen Rosen
Verkränzt, beglückt ins Feld gegangen;
Von Frauen hat er sie empfangen,
Von Frauen, schön wie junge Rosen.

Und wieder duften junge Rosen
Im Land; er kann sie nimmer schauen …
Und wieder warten schöne Frauen
Für ihn die zarten, jungen Rosen.

DEINE SCHMALE BLASSE HAND …

Deine schmale blasse Hand
Hat ein Ringlein mir gegeben,
Als ich zag ins Feindesland,
Abschied nahm vom stillen Leben.

Deine schmale blasse Hand
Hat viel Liebes mir geschrieben,
Als ich vor dem Feinde stand
An den fernen Grenzen drüben …

Deine schmale blasse Hand
Hat den Brief, ich darf es hoffen,
Doch erhalten, wo es stand:
Gestern hat’s auch mich getroffen.

Deine schmale blasse Hand
Will nicht kommen, zu vertrieben
Meinen wilden Fieberbrand.
Möcht so gern am Leben bleiben!

Deine schmale blasse Hand
Schickt mir Kranken Blüten …
Und dem Toten wird die Hand
Auf dem Grabe Rosen hüten …

ROSENZEIT.

Es blühen viel Rosen im Garten,
So dunkel und rot wie das Blut,
Sie treiben im Schutze der Liege
Die treulich gehüteten Triebe
Zu jauchzender, duftender Blut.

Es blühen viel Rosen im Garten
Zur duftenden Schönheit hinan
Und blühen und keimen und sprießen;
Sie sollen den Liebsten begrüßen;
Der heimkommt von blutigen Plan.

Es blühen viel Rosen im Garten
Zur Freude des Liebsten bestellt;
Sie blühen vergebens und streben …
Der Liebste ist nicht mehr am Leben;
Ist tot und begraben im Feld.

OSTERGEBET.

Auferstehung! O dein Segen
Muß die Größe sich erschwingen,
Roher Mordgier dunkles Morden
Dauernd sieghaft zu bezwingen.
Heilig-wundergarer Segen,
Soviel Tage möge währen
Seine Gnade, bis die Menschen
Stolze Menschlichkeit gebären.

MERAN.

Noch halten mich di weißen Wände
Des großen Hospitals im Bann.
Noch pflegen mich die zarten Hände
Des jungen Medikus … Ich kann
Noch immer nicht vom Eisenbett
Zur breiten Tür mich schleppen,
Durch die der Weg zur Sonne geht;
Zu steil sind noch die Treppen,
Die mich hinaus durch Gang und Türen
Ins freie Licht der Sonne führen.

Noch hält mich das Geviert der Wände
Des großen Hospitals im Bann …
Und draußen, draußen in Gelände
Des Sonnensegens träumt Meran,
Das Sonnenstadt, die Stade der Villen,
Die Stadt der zarten, weichen Luft,
Die durch den Raum, den sonnenstillen,
Der Segen der Gesundheit ruft.
Mann wird der Weg durch Gang und Türen
Auch mich ins Licht der Sonne führen?

SOLDATEN-GOTTESDIENST.

Es steht gebeugt vor Gottes Thron
Der Mutter jüngster, liebster Sohn,
Die Hände zum Gebet verschlungen:
Ich steh’ im Feld’ viel Wochen schon,
Kam mit dem Leben stets davon,
Wenn wild der Tod mit mir gerungen.

Ich danke, Gott, ich danke dir;
Schenk weiter noch das Leben mir,
Bis Kampf und Krieg verklungen,
Und strahlend Sieg und Segen wir
Hinlegen vor des Friedens Tür,
Den wir mit heißem Blut errungen.

DIE LEBENDIGE SEELE.

Ewig dauert die Verblendung …
Meine Seele, wundzertreten,
Schreit verzweifelt ihre Schändung
Himmelwärts aus Druck und Nöten …

Trunken rennt sie durch die Gräben,
Gießend Kraft in Hirn und Nerven,
Und will Lebensfreude geben
Und die Bajonette schärfen …

BLAUER FLIEDER.

Am Gartenzaun beim blauen Flieder
War’s, wo ich sie zum erstenmal gegrüßt,
Da war’s auch, wo wir uns zuerst geküßt
Und dann uns küßten immer wieder.

In bitterschweren, schwarzen Stunden
Des Leids war dorthin meine letzte Flucht,
Nur dort, sonst nirgends hab ich Trost gesucht,
Und dort nur hab ich ihn gefunden.

Am Tag, he+ ich ins Feld gezogen,
War ich zum allerletztenmal bei ihr,
Beim blauer Flieder an der Gartentür
Und bat sie: Bleib mir lieb gewogen!

Und als ich kam vom Felde wieder
Nah langen, schweren Wochen müd und krank,
War gleich im Morgenglanz mein erster Gang
Zum Gartenzaun und blauen Flieder …

FELDSOLDATEN.

Wir fragen Christi Leiden
Und tragen Christi Freuden:
Wir bluten und verderben
Für andere im Werben
Um Frieden und um Glück
Mit stillem Dulderblick …

DER HEILAND.

Jesus Christus trug ein Kreuz;
Vater trug auch eins …
Ob das Kreuz von Golgotha
Schwerer war als seins?

Sollst nicht fragen, Liber Bub,
Kriegst ja auch bald deins.
Jeder Bub, der feldwärds zieht,
Trägt am Rücken eins ….

KRIEG IM STEIN.

Freilich, mancher kommt nicht wieder;
Manchen deckt ein kalter Stein
Zu die jungen schlanken Glieder …
Mußt darum nicht traurig sein:
Viele, viele kommen wieder,
Auch dein Sohn wird drunter sein.

DER GARTEN DES LEBENS.

Fiebernd liegt im Zimmer einer,
Duldsam, bleich uns still wie keiner
Von den vielen, di da warten,
Bis sie dürfen in den Garten,
In den reichen Liebessegen,
Der dort liegt auf allen Wegen.

Nimmer wird der eine schauen
Sonne und die schönen Frauen,
Die mit ihren heißen Küssen
Ihm den Lebenshalt zerrissen …
Draußen glüht das Glück im Garten
Für die vielen, die da warten.

Morgen wird man ihn begraben,
Ihn, den stillen, blonden Knaben …
Frauen werden weinen, weinen
Heiße Tränen um den einen
Von den vielen, di da warten,
Bis sie dürfen in den Garten …

HERBST.

Der Herbst beginnt den Wald zu färben,
Das Grün der Bäume liegt im Sterben,
Die Blätter werden gelb’ und rot.
Und rings in heißen Liebeswerben
Ins Land der Menschen Sieg und Tod …

Es bringt der Herbst ein stolzes Singen.
So rein, wie Kirchenglocken klingen,
Ertönt’s als heller Siegesfang
Dem Heldentum im heißen Ringen.
Den andern aber will es klingen
Wie dumpfer, schwerer Trauerklang …

ERWARTUNG.

In stillen Stunden brennt
Das tiefe Weh in mir:
Mein Herz, das heim sich sehnt,
Kann nicht, kann nicht zu dir …

Ich dulde still und zag
In fremder Einsamkeit …
Wann kommt, wann kommt der Tag,
Der mich vom Leid befreit?

DIE MAUERN AM KARST.

Es liegen in steinernen Gräben,
In traurigem, steinernem Grau,
Viel Hundert begeisterte Leben
Mit Augen so treu und so blau.

Sie liegen und schauen und lauern,
Die Hähne gespannt in der Hand;
Wer wagt’s, sich zu näher den Mauern,
Den Mauern aus Stein und aus Sand?

Si knien und spähen und lauern,
Granatenzersprengt ist ich Stand …
Sankt Michael segnet die Mauern,
Sankt Michael segnet den Stand!

BRICH EIN BLÜMLEIN AB …

Wenn sie ihn begraben,
Brich ein Blümlein ab
Für den toten Knaben;
Trag es ihm aufs Grab.

Hat so schwer verwunden
Leben, Lieb und Glück;
Wollt so gern gefunden,
Wollt so gern zurück …

DAS HERRLICHSTE FELD.

Jetzt gib mir die Hand und schau mir ins Aug’;
Jetzt schau mir ins Auge, mein Liebchen, mein Lieb.
Du weißt doch, wohin, wohin ich jetzt geh’?
Wie mach mich das heiter! – Was bist du so trüb?
          Ich hab’ einem Säbel,
          Den Säbel blitzblank …

Noch einmal, nur einmal, dann geh’ ich ja schon,
Versprich mir die Liebe, versprich mir die Treu’;
Versprich sie mir beide, verwahr’ sie mir gut
Im Sturme des Lebens, wie wild er auch sei.
          Ich hab’ einem Säbel,
          Den Säbel blitzblank …

Ade nun, mein Liebchen, vertraue auf Gott,
Er hat ja noch immer zum Recht sich gestellt;
Ich geh’ mit den andern, ich gehe ins Feld,
Ins herrlichste, herrlichste Feld auf der Welt!
          Ich hab’ einem Säbel,
          Den Säbel blitzblank …

SOLDATENBLUMEN.

Wie war’s doch, als ich feldwärts zog?
Kein Blümlein hatt’ ich und kein Lieb
War da, als traurig ich und trüb
Besah den grauern Ehrenrock …

Kein Blümlein hat die Brust geschmückt,
Als ich bereit zum Abmarsch stand,
Und gar kein Mädel hat die Hand
Zum letzten Abschied mir gedrückt.

Wenn man mich legt ins Grab hinein,
Um mich wird niemand weinen gehen –
Wohl wird ein liebes Blümlein stehn
Am Grab …, es wird ein wildes sein …

* Objavljamo zbirko skoraj nepoznanega mariborskega nemškega pesnika Rudolfa Bernreiterja (enega od Rudolfov v slovenski literaturi). Da spada kot Mariborčan in kot avstrijsko-nemški pesnik v slovensko literaturo, je za slovensko slavistiko morda nenavadno, saj je skoraj unisono enotna: če ne govoriš in pišeš slovensko, nisi del slovenske literature. A s strokovnega in ne z nacionalističnega vidika spadajo v slovensko literaturo vsi, ki so pisali kdajkoli in kakorkoli, naj so še tako osovraženi ali izobčevani.

Zbirka je izšla v Gradcu takoj po pesnikovi smrti leta 1917 pri Deutschen Verreins-Druckerei und Verlagsgesellschaft. Nosi močne vojno-propagandne poudarke in je vprašanje, če je avtor vseh pesmi res Bernreiter, saj sta botrovala izidu Hans Ludwig Rosegger in urednik Willibald Frankl. Da je šlo za površno narejeno, za propagando primerno knjigo, kaže dejstvo, da so v drobni zbirki, ki šteje vsega 38 pesmi, objavili eno pesem pod dvema naslovoma. V vojski se je Bernreiter po vsej verjetnosti srečal tudi z Robertom Musilom, ki je bil urednik pri vojno-propagandnem Tiroler Soldaten Zeitung, kjer je objavil Bernreiter nekaj pesmi, in je lahko od njega sprejel tudi kakšno propagandno nalogo. Vsekakor pa so nekatere pesmi v soglasju s takrat popularnimi stališči O. Kernstocka in nekaterih drugih avtorjev, ki jih je Stefan Zweig slikovito poimenoval »besedna drhal«..

TUDI JAZ BEGUNEC ALI KAKO POSTANEŠ MIRNODOBNI PREBEŽNIK

Jasim Mrkalj-Kadmusr. 1945

Posvečeno preminulemu, Alešu Debeljaku avtorju »Balkanska brv«)

V času, ko nas preplavljajo besede begunec in begunci, sem se spomnil in preštel, kolikokrat sem postal prebežnik-ali begun. Začetek mojega bežanja je, kot ponavadi, nezavedno bežanje od doma in obveznosti. Po šoli sem raje zbežal na igrišče za žogobrc, kot domov. Potem sem včasih dobil porcijo klofut. Po končani osnovni šoli sem dobil štipendijo in šel od doma v internat. Po končani srednji šoli sem, spet dobil štipendijo in šel študirati v toti Maribor. Višjo agronomsko sem končal star 18 let. Pozneje zbežal študirat v Ljubljano.

Po končanem študiju, sem dobil prvo zaposlitev v Luki Koper, zorenje banan in drugih agrumov. Zatem, sem iz Kopra prebegnil v Ljubljano na Inštitut GZS. Delal kot raziskovalec in sem izdelal projekt Zložbe kmetijskih zemljišč – izbira najboljših možnosti. Ko mi niso dovolili podpisati avtorstvo vodenega projekta, sem prebegnil na Sekreteriat za kmetijstvo.

Še dandanes je nosilec naloge napisan nekdo, ki ni prispeval niti stavka, samo ime in priimek. Utemeljitev je bila, da jaz jugovič in čefur, ne morem biti avtor in nosilec raziskovalne naloge. Tako sem bil prvi izbrisani v deželi tej, davnega 1974.

Pozneje sem bil nekaj časa svobodnjak, in redni ter občasni gost Šumija. Pisal za Sodobno kmetijstvo, Mladino-rubrika znanost in tehnika, aforizme tedna, Proteus, Znanost i tehnika, Bilten zavoda za planiranje, TT, Pavliha, Jež, Nedeljski, Radio in TV Slovenija, Radio Trst in drugod. Pisal aforizme za Sodobnost in Dialoge. Sodeloval na razpisih za nagrade. V Mladini dobil srebrno in bronasto puščico na razpisani olimpijadi za satiro. Na festivalu humorja v Ribnici dobil drugo nagrado ter od časopisa Aritas. Hotel objavljati tudi v Novi reviji, toda zaradi nekega šovinističnega izpada, pomembnega moža NR v klubu NR, sem se temu odpovedal. Občasno tudi prevajal.

Iz svobode sem, spet šel na tlako v KŽK Kranj, kjer sem delal v stroki in sodeloval pri nastajanju pomembnih projektov (oljarne,sirarne, brez virusne sadike itd.).

Po prihvatizaciji, delal kot vodja investicij Mecator-MDK in Mercaror Mesoizdelkih Škofja Loka. Proti koncu tlačanske kariere bil, ni kriv ni nedolžen, direktor JEM-Jesenice.

Ob delu pisal aforizme in humorno satirične sestavke. Najraje sem pisal za Mladino in Večer-Toti list. Pisal v materinščini za Žikišon in Maxminus, kjer sem bil član redakcij.

Zdaj pišem kolumno »Slovenski dih« za »Diogen« Sarajevo v obeh jezikih, (bošnjački in slovenščina).

Mimogrede, bil uvrščen v Petanovo antologijo Jugoslavanskih aforistov in antologijo balkanskih aforistov-dvojezična izdaja, avtor Vasil Tolevski.

Kot se je delo kazalo, tako sem menjaval bivališča in postajal begun. Če začnem od zadaj, moje predzadnje bivališče je bila Vas-Fara na Kostevskem ob reki Kolpi. Kupil lepo hiško, tipično Kostevsko. Užival ob delu in na potepih po kraškem robu nad Kolpo. Sami biseri neokrnjene narave, Krempa, Krokar-pragozd, Kosa, dolina Kolpe od izvira pa do Vinice. Vas je v neposredni bližini mejnega prehoda Petrina, in samo pol ure do Crikvenice in Rijeke.

Iz Vasi sem pobegnil zaradi hrupno nasilnih prvih sosedov. Po prodaji hiše, prebegnil za kratek čas v Portorož. Od tam me pregnala poletna vročica in hrup navdušenih fureštov, v glavnem slovenskih turistov.

Med direktorovanjem na Jesenicah sem bival na Bledu. Kupil vogal secesijske hiše na Grajski ulici. Lepa lokacija, spomeniško zavarovana hiša, je od strani stanovalcev začela spreminjati podobo. Balkončki, nova okna in balkonska vrata. Ko sem opozoril sosede na isto, se je začelo. Grožnje, zmerljivke, psovke itd. Dobro sem prodal svoj apartmajček, Bled je le Bled, in postal spet begun.

Kupil stanovanje na Planini v Kranju in nekaj časa dobro spal. V neposredni bližini mojega balkona je brat Albanec odprl prodajo bureka in pic. Delovni čas je bil od jutra do jutra na črno.

Nič ni pomagalo, spet prodaja stanovanja in v begunstvo na Notranjsko. Med Logatcem in Planino leži vas Grčarevec. Kupil brunarico na robu gozda sanjska samota, mir in veliko sonca. Brunarica je bila brez vode in elektrike. Lotil sem se tihega raziskovanja, kako to doseči, da dobim elektriko in vodo sočasno. Po poizvedbah in pridobljenih soglasjih je bila še ena ovira. Lastnik sosednih travnikov je bil notranjski kmet Andrej, ljubitelj težkih posavskih delovnih konj. Jaz kot visokokvalificiran kmet, sem našel skupno besedo z vaškim posebnežem. Dovolil mi je prekopati svoje travnike v dolžini 350 m in napeljati vodo in elektriko. Seveda sem travnike povrnil v prvotno stanje, in posejal travinje na trasi kopanja. Ostala sva prijatelja do današnjih dni. Brunarico sem uredil, kot za Janka in Metko in nekaj časa živel v miru božjem. Pozneje sem to brunarico tudi prodal zaradi dela na Jesenicah.

Vmes sem živel s prijateljico, tudi na Bregu ob Savi pri Kranju. Hišo smo imeli v lasti in smo jo uredili oziroma dogradili in adaptirali. Po nekaj letih je privihrala osamosvojitev RS. Vaški prenapeteži so začeli v turnu vaške cerkve izvajati dolgotrajna zvonjenja, vsaki božji dan. Jutrarnja maša je bila oznanjana tudi s polurnim zvonjenjem. Posebne vaje so bile ob sobotah in nedeljah. V turnu so zvonarji pili, kvantali in psovali ter besno nabijali. Po pritožbah na kranjski dekanat in ljubljansko škofijo sem postal vaški sovražnik št.1.

Začeli smo hišo prodajati. Bilo je kupcev kar veliko. Hiša je bila na robu gozda nekaj deset metrov od kanjona Save in blizu Kranja in Ljubljane. Kot zanimivost, eden od zainteresiranih kupcev je bil tudi, pokojni g. J. Pučnik. Ene nedelje si je prišel hišo ogledati. Sedeli smo na terasi, pili sok in kafe, ter dogovarjali potankosti prodaje oziroma nakupa. Na pol poti pogovora, se začne iz turna oglašati zvon, in zatem vsi zvonovi ter pritrkavanje. Hiša je bila od cerkve oddaljena kakih 200 m.

Razgovor smo morali prekiniti, kjer nobeden ni mogel slišati nič drugega kot samo klepanje zvonov. Po kakšnih pol ure hrupne agresije se je g. Pučnik zahvalil in z nelagodjem pove, da bo po telefonu sporočil svojo odločitev. Od prodaje ni bilo nič. No, imeli smo srečo, in smo hišo dobro prodali dvema zdravnikoma. Upam, da jih zvonovi niso motili.

Ko sem končal aktivno delovno dobo, sem se umaknil v Haloze. Kupil hiško na bregu s kletjo in vinograd. Blažen mir, sonca več kot v Portorožu. Prvih nekaj let užival v miru in idili. Potepal se po haloških, prleških in zagorskih gričih, ko ni bilo dela v vinogradu in kleti. Občasno so me motili glasni sosedi in ljubitelji alko hlapov. Njihove štorije in baldorije, kot pravijo Primorci, so trajale tudi do poznih nočnih ur, najraje do jutra. Potem sta se soseda čez grabo naselila za stalno. Opredelila se za bio kmetovanje in bio vino. Preden je peronospora pokončala trto sta sprejela podarjene koze. Zgradila barako, ki je tudi kurnik. Naredila sta poslovni načrt za rejo koz in kozlov in nadaljevala »bio« kmetovanje.

Kot visokokvalificiran kmet sem pričakoval, da bosta kozarja koze molzla, in bomo imeli kozje mleko, skuto in sir. Od tega ni bilo nič. Bio vinograde je vzela plasmopara viticola-peronospora. Kaj bo s kozjo »farmo« v Halozah, kliknite in videli boste koze na facebooku. Nisem pristaš zasužnjevanja živali za prazen nič, in težko je to gledati in poslušati. Če kozarje ne presvetli nebo, bom spet postal begun. No, na to sem se navadil, saj mi čefurji ostajamo ahasveri. Škoda! Haloze so mi ljube, imajo prvinskost in bi lahko bile slovenska Toskana. Rad sem kmetoval, grozdje ter vino sem z veseljem sorodnikom in prijateljem dal. Malo po Slomškovo. Na koncu povem lasten aforizem, vedno me najbolj skrbijo moji neumni sovražniki.

Nastalo ob svetovnem dnevu beguncev 2016

KΑΘΈΔΡΑ, THRONUS, CHAIR

Tvrtko-Matija Šercarr. 1939

Dlje časa je bil namenjen urediti kabinet. Tega dne se je lotil znebitvene akcije. Med papirji, ki jih se je gromozansko nakopičilo in jih je moral pregledati, da izloči tiste, ki jih bo shranil, je našel rokopis basni o stolu (sic!), ki ga očitno ni dokončal, škrbina pa se glasi:

»Basen o stolu

Da se predstavim.

Jaz sem star, nenavaden, stilni, zelo ohranjen, za oko lep stol in kot vsi stoli zelo neudoben, neergonomičen, pa kljub temu, zelo nucan (potrebovan) meblštik (del pohištva).

Sem samorefleksiven strokovnjak predvsem za dizajnersko zgodovino stolov z izkušnjami o čudaških spremembah ženske mode, kril, hlač, hlačk, spodnjic, o ženskih bedrih, zadnjicah, sramnicah in drugih, če me spomin ne vara, zanosnih anatomskih in fizioloških podrobnostih tega dela ženskega telesa. Sem navdušen avtodidaktičen olfaktoričen ekspert tudi za najrazličnejše, za ta del anatomije, značilne vonje.

Spoznam se tudi na de omnibus veneris schematibus ali koitalne položaje, ki se v nuji izvajajo na meni, odkar me je izumil človeški mizarski genij pred mnogimi tisočletji.

Na začetku je bil (pre)stol, izključno za bogove in božice, kralje in kraljice, cesarje in cesarice. Kot je videti, niti s stoli ni pravice1.

Prestoli so bili glavni casus belli mnogih vojn.

Stol (gr. kαθέδρα, gr. thronus, ang. chair) je očitno strahotno važna stvar!

Po stolu, gr. kαθέδρα, so poimenovane stolne cerkve, katedrale, in katedre na univerzah. Stol, cathedra, v izrazu ex cathedra simbolizira apostolsko avtoriteto škofa kot učenika in papeževo versko in moralno nezmotljivost znotraj rimsko-katoliške cerkve.

Gr. beseda thronus, prestol, je korenina besede ustoličiti, intronizirati in pahniti s prestola, detronizirati.

Ang. beseda chair, stol, je sestavni del besed prevzem predsedstva, ang. to take the chair, predsedovanje, ang. to be in chair, predsednik zborovanja, seje, ang. chairman in chairwoman.

Čeprav neudobnejšega meblštika ni, pa vendarle bolj uporabljanega kosa pohištva od mene in drugih stolov, zagotovo tudi ni. Danes smo masovni meblštik in nas potrebujejo dobesedno vse riti.

Po stolu je oblikovano stranišče za sedeče iztrebljanje. Pravijo, da ni zdravo, je pa udobno2.

Glede na mojo spolno orientacijo sem se veselil prav vsake ženske, ki se je odločila zame in se sedla name, nekatere med njimi pa sem strastno ljubil. Prepričal sem se, da Mozartova trditev Cosi fan tutte (to počnejo vse ali – vse so enake) ne drži … !«

Tu se besedilo, žal, konča!

Najdeno 21. julija 2016

Kdaj je napisano, pa se ne ve!


1»Ni med cvetjem ni pravice, rekel to je fijolice ...«, Miroslav Krleža (1893-1981), Balade Petrice Kerempuha, Ljubljana, 1936., ena od največjih pesniških zbirk v hrvaški književnosti!

2 Na stranišču v Trdnjavi hrvaškega renesančnega pisatelja Petra Hektorovića (1487-1572) v Staremu Gradu na Hvaru na Hrvaškem je zapisan memento »Si te nosti cur superbis!“ (Če veš, kaj si (to je, drek, op. tmš), zakaj si ohol).

RIEN VA PLUS – V ŽIVLJENJU *

Nada Ravter

Krožijo zgodbe o tem, koliko samomorov ima na vesti igralnica v Monte Carlu, pa zgodbe o tem, kako postaneš iz berača princ v Las Vegasu. Tistim o samomorih bolj verjamem. So bolj resnične. Navsezadnje se o le malenkost manj dramatičnih prepričamo v svoji okolici. Za ljudi, ki jih poznamo z imenom in s priimkom, slišimo, kako globoko so zabredli zaradi strasti za igralnimi mizami slovenskih igralnic, od tega, da so pognali v urah, polnih igralniških strasti, družinske hiše, do tega, da so se znašli tudi onstran zakona. V kriminalu kot edinem izhodu. Izhodu? Sploh je izhod?

Za nas tostran »železne zavese« so bile igralnice vedno bolj ali manj tabu. Nekaj gnilokapitalističnega, ostudnega, poštenega delovnega človeka ožemajočega in nasploh fuj in fuj. Potem pa je rja požrla železno zaveso, izza nje pa so se zasvetili igralni avtomati v vsem svojem sijaju, igralne mize z vsem svojim obetom bogastva, slepeče luči casinojev (bolj svetovljansko zveni kot igralnice) pa so prikrivale, namesto razkrivale bedo, v katero drvijo nekateri. O, saj so obstajale že prej igralnice, le da smo bili v socialističnih državah domačini v njih vsaj nezaželeni, če nam vstop že ni bil prepovedan. Sicer pa – v vsakem zlu je nekaj dobrega. Recimo – Slovencev, zasvojenih s hazardom, tedaj ni bilo. Zdaj pa so.

Saj veste, kako gredo te stvari, začno se čisto nedolžno: radovednost, namišljeno svetovljanstvo, pa čeprav samo za en večer, pa spet manjša doza radovednosti in večja svetovljanstva, najprej majhne vloge, kar tako, za šalo, potem malo večje, za šalo samo še pol, potem vedno večje, vedno manj je kontrole, šalo pa je že vrag vzel. Začenja se zares. Zelo zares. Sposojanje denarja, skrivanje pred upniki ... Lahko do zaplembe hiše ali do kriminala. Rien va plus.

Zgodba, ki sledi, je resnična. Pa še kako resnična! Tako zelo, da je »rien va plus«, krupjejev stavek, ki ga igralci dobro poznajo, pomeni pa, da stav ne sprejemajo več, dobesedno, da ne gre več, postal tudi življenjska resnica nekega zaradi igre zavoženega življenja. Recimo mu Albert. Ko bi mogel spremeniti kaj za nazaj, bi to seveda naredil, a danes govoriti o tem... Rien va plus.

Prvič se je znašel v igralnici na poročnem potovanju. »Samo pogledat sva šla,« pravi, »vse je bilo tako razkošno, krasno sva se počutila, igrala pa le za drobiž. Zena je za vloženo vstopnino 100 šilingov priigrala še 100 šilingov. Po eni strani je to malo, po drugi pa je bil to stoodstotni dobitek. Šla sva samo še enkrat, a mene je pritegnilo. Ko sva se vrnila, sem se enkrat na mesec peljal v tisto igralnico, ki ni tako blizu, žena pa o tem ni imela pojma. Saj veste, ženske sovražijo pri možu tri stvari: nezvestobo, pijančevanje in hazard. Ko nekajkrat dobiš, te pritegne, prepričan si, da imaš formulo, kako veliko zadeti, pa ti samo spodoben začetni vložek manjka. Za velik dobitek potrebuješ velik začetni vložek, recimo vsaj 5.000 mark. Vse pogosteje sem hodil preskušat srečo, vedno prepričan, da jo že držim, pa sem se vedno znova vračal z izgubo. Saj nekaj priigraš, a ko pod vsem potegneš črto, si spet v izgubi. In če se ti kak večer nasmehne sreča, si prepričan, da je končno zmagala pravica, a namesto da bi rekel, hvalabogu, zdaj bom zadihal, neseš naslednji večer vse priigrano nazaj v igralnico in po navadi vse izgubiš. In to postane življenjski slog.«

Ko zmanjka rednih prihodkov, si začneš sposojati. Najprej v prepričanju, da boš vse vrnil z lepimi obrestmi, ker boš – o tem sploh ni dvoma – zadel toliko, da bo za nazaj in za naprej. In igrati moraš, ker ti upniki dihajo za ovratnik. In ker so dolgovi vsak dan večji, potrebuješ velik znesek za igro, da bo tudi dobitek velik. Pravzaprav edino tega ne veš, da ne moreš več toliko zadeti, da bi lahko vse vrnil.

»Neprestano me je preganjalo, da potrebujem za začetni vložek 5.000 mark, z vsemi mahinacijami sem do njih tudi zares nekajkrat prišel; zadel nisem nikdar kaj prida, dolgov pa sem si nabral več kot berač uši. Najprej sem začel pridobivati denar s čeki. V nekaterih igralnicah si deponiral čeke in zanje dobil žetone; če si kaj priigral, so ti čeke vrnili, sicer so jih pa naslednji dan unovčili. Ko nisem več dobival čekov, sem si začel denar sposojati. Na oglas v časopisu, da potrebujem denar, ki ga vrnem z lepimi obrestmi, je prišlo vsakič od pet do deset ponudb. V enem samem dnevu sem tako dobil tudi 10.000 mark, s katerimi sem zvečer poln upanja in zmagovalnih kombinacij zakorakal v igralnico. Pravzaprav sem čakal pred njo, da so jo odprli. In stekla je stara zgodba. Prepričanje, da zdaj pa res moram dobiti, vlaganja, mrzlično spremljanje kroglice, le za pest upanja in polna malha izgube ... Ni človeka ki bi prišel v igralnico, pa bi ves večer samo izgubljal, prej ali pozneje mora priti tudi tvoj trenutek. Navsezadnje je tako tudi pri igrah s kartami, ne moreš dobivati samo slabih kart, še pri Črnem Petru ne. In kljub izgubam se lahko počutiš v igralnici kot gospod. V Perli recimo prinesejo ponoči pladnje s polnjenimi telečjimi prsmi, tako da lahko igralci malo igrajo, malo prigriznejo, naredijo požirček, spet malo igrajo in nasploh se imajo prijetno. Vse zastonj. Hiša časti. Za Martinovo so prinesli dva soda mlade rebule, dva soda zelja in sod pečenic. Za ves casino, zastonj. Hiša časti. No, to te zapelje, dolgovi, narejeni na tak večer, so le stranski produkt sreče. Upniki pa so vse bolj nestrpni. Tiste najbolj nestrpne sem tolažil z obrestmi, glavnic pa v glavnem nisem mogel vračati, čeprav sem imel trden namen vse vrniti. Zares nisem nameraval nikogar ogoljufati, samo na pravo kombinacijo in pravi trenutek sem čakal ... Zaman. Bredel sem vedno globlje, nisem mogel več iz začaranega kroga, upniki so vedno bolj pritiskali, me čakali, mi telefonirali, grozili ... Kožo sem reševal, kakor sem vedel in znal, iz največje godlje so me kdaj potegnili sorodniki, a vsega niso mogli rešiti. Tedaj je bil kriminal res edini izhod, edino upanje, da z enim dejanjem rešim vse probleme. Spodletelo mi je in dokončno sem izgubil vse, tokrat še družino.«

Zaigral je vse: službo, prijatelje, družino. Pripoveduje, da je pravzaprav izgubil vsakršno orientacijo. Ko je dobil, se mu je zdelo, da dobiva veliko, ko je v eni sami igri lahko izgubil tudi nekaj tisoč mark, se mu je zdelo, da izgublja drobiž, saj bo že jutri dal oglas za novo posojilo. »Ne zato, da bi vrnil dolgove, ampak da bi igral. Za igralnimi mizami, pravi, srečuješ vedno iste obraze, ki bredejo vedno globlje, si med seboj posojajo, to so nekako tovariška posojila, brez obresti, so pa na take zasvojence prežali tudi taki, ki so nekomu, ki je pravkar »bankrotiral«, takoj ponudili posojilo, a z 10-odstotnimi obrestmi na dan. Na dan! Bil je v domala vseh slovenskih igralnicah, pa tudi v nekaj hrvaških in v eni avstrijski.

Zakaj se hazarderji vozijo v druge igralnice? Pojasni, da zato, ker dobijo sčasoma občutek, da izgubljajo zato, ker v domači igralnici predobro poznajo njihov način igre, skratka, da izgubljajo po krivici. Pa ni drugod nič drugače: vložiš, malo dobiš, vse izgubiš! Spet krivica. In nikjer nobenega angela varuha, ki bi te potegnil pravočasno od mize.

»Danes vem, da je zasvojenost s hazardom prav tako bolezen kot zasvojenost z alkoholom ali heroinom, če bi pa vedel to že takrat, bi najbrž poiskal pomoč terapevta,« pravi Albert. »Strokovno tega sicer ne znam razložiti, vem pa, da se z zasvojenim hazarderjem nekaj dogaja. Ne morem vam opisati občutka, ki vas preplavi, ko pri francoski ruleti krupje s tisto lopatico potisne pred vas kup žetonov ... Morda je to podobno uspehu pri kakšnem adrenalinskem športu. A zdaj presneto občutim tisti tolikokrat slišani adrenalinski stavek rien va plus, vse skupaj sem predrago plačal.«

Nekateri so prepričani, da imajo svoj delež krivde pri zasvojenosti s hazardom tudi igralničarji, kjer se »bolezen razvija«. Ali ne bi igralničarji človeka, za katerega je očitno, kam brede, prijazno pospremili do vrat? Tako pričakovanje je seveda enako neumno, kot če bi pričakovali od natakarja, da bo blagohotno svetoval gostu, naj obdrži denar raje v denarnici, ker da bo tako bolje zanj in za družino … Igralnice vendarle živijo tudi od tega, kot živijo gostinci tudi od alkohola, kot živijo lastniki igralnih avtomatov žal tudi od otrok, tudi že zasvojenih s temi igrami (starši, pozor!). Eden zaposlenih v manjši slovenski igralnici mi pravi, da še ni srečal patološkega hazarderja, da pa je mogoče ugotavljati zasvojenost samo s pogostnostjo obiskovanja igralnic. Sreča je, pravi, da v majhnih igralnicah sicer ni možnosti velikih izgub, vendar tudi ne velikih zaslužkov. Seveda ve, da so igralnice »narejene« tako, da nimajo izgube, vsaj dolgoročno ne, a stvar vsakega odraslega posameznika je, ali bo poskušal srečo v igralnici. Denar je denar, pravi, in v igralnici se tudi dobiva, ne le zgublja.

Majhne igralnice so v majhnih krajih, kjer se ljudje med seboj poznajo, in če zahajajo vanje tudi domačini, katerih premoženjsko stanje ni skrivnost, potem bi se morala kdaj tudi igralničarjem oglasiti vest …

»Saj se,« povzame sogovornik, »ne bi nam bilo prijetno, ko bi v majhnem kraju, kot je naš, ljudje valili krivdo za kak socialni brodolom na našo igralnico. Imamo možnost, da posameznikom brez utemeljitve prepovemo ali omejimo vstop. Kolikor vem, so igralničarji v Novi Gorici omejili vstop domačinom na štirikrat mesečno. Nekateri igralci, ki sami zaznajo svoj hazarderski problem, poskrbijo za prepoved tudi sami. Dobili smo že pri notarju overjen dopis nekega gosta, ki je prosil, da se mu izda prepoved vstopa v igralnico, in na to njegovo željo smo mu vstop tudi prepovedali. Sedaj recimo razmišljamo o prepovedi vstopa gostoma, za katera vem, da sta glede na svoj zaslužek prepogosto pri naših igralnih avtomatih. Sicer ne zapravita dosti, a to je seveda relativno. Če zapravi le pet tisoč na večer, dvakrat na teden, je to 40.000 na mesec. Malo, če zasluži pol milijona, veliko preveč, če zasluži 60.000. Za igralnico to ni dobiček, ki se mu ne bi mogla odreči, zlasti, ker tudi dobiva, bolj pomembno je, da nas ne bi okolje negativno obravnavalo.

Zasvojenost z igrami na srečo ali patološko hazardiranje sodi med motnje navad in nagibov, v mednarodni klasifikaciji bolezni jo najdemo med psihiatričnimi diagnozami pod F63.0. V njej navajajo, da motnje označujejo pogoste ponavljajoče se epizode igranja na srečo, ki obvladujejo pacientovo življenje in škodijo njegovim socialnim, zaposlitvenim, materialnim in družinskim vrednotam in obveznostim. »Patološko hazardiranje je zelo podobno drugim zasvojenostim,« pravi psihiater Andrej Pišec, dr. med., iz psihohigienskega dispanzerja Zdravstvenega doma Maribor. »Zasvojenci, od česarkoli že, so po navadi depresivno strukturirane osebe, kar pomeni, da imajo o sebi zelo nizko samopodobo, ki jo izpolnjujejo na neustrezen način, bodisi z alkoholom, bodisi z drogo, s seksom ali s čim drugim. Tudi s hazardiranjem.«

Po besedah dr. Pišca je vsaka zasvojenost v bistvu motnja odnosa do nekega objekta, do alkohola, droge, hrane, seksa, tudi do odnosov. Patološko hazardiranje je po njegovem stalno ponavljajoče se neprilagojeno vedenje z različnimi fazami, od zmagovanja prek izgubljanja do obupa. V prvi fazi dobitki zaslepijo igralca, v drugi zabrede v težave in si začne izposojati denar, v tretji pa igra že uide njegovemu nadzoru. V tej fazi se mnogi odločijo za kriminalna dejanja.

Zdravljenje? Če se pacient prepozna kot patološki hazarder, kar se sicer zgodi zelo redko, poišče terapevta sam, pogosteje pa žal najde pot do njega preko kriminala, torej preko sodišča.

»Priznati moram, da kakšnih posebnih izkušenj z zdravljenjem patoloških hazarderjev nimamo, ker je ta zasvojenost še sorazmerno redka,« pravi, »ukvarjali smo se le z nekaj posamezniki. Te smo skušali zdraviti s kombinacijo psihoterapije in antidepresivov. V skupinah za samopomoč, kakršne so skupine anonimnih alkoholikov, poteka zdravljenje zaradi sodelovanja že ozdravljenih zasvojencev hitreje, vendar bi potrebovali za ustanovitev skupine vsaj osem pacientov, toliko naenkrat pa jih še nismo imeli.

Če pacienta obravnavamo s plati nevrotične motnje, ga zdravimo s psihoterapijo in antidepresivi, gre namreč za to, da pozdravimo njegovo osnovno težavo, vse več se pa govori – tako kot pri alkoholizmu – o genetski pogojenosti za tovrstno zasvojenost.«

Predsednik društva Projekt človek psiholog dr. Bogdan Polajner ima veliko izkušenj z zasvojenci z drogo, ne pa tudi s patološkimi hazarderji, za katere dosledno uporablja izraz gemblerji. Pravi, da le redki prepoznavajo pri sebi zasvojenost z igrami na srečo, zato tudi redki prihajajo po pomoč, društvo pa jim na žalost nima kaj ponuditi, ker (še) nima programa za zdravljenje te zasvojenosti.

Pravi gembler, pravi dr. Polajner, ne gembla, da bi zaslužil, dobil velik dobitek, ampak je gemblanje zanj način samouničevanja. Kako prepoznate samouničevalnega in ne po dobičku hrepenečega gemblerja? Tako: ko zadene dobitek, si mirno prižge cigareto ali pa demonstrativno odide na stranišče. Marsikje imajo že nove igralne avtomate, prilagojene motnji gemblerstva, tako da več ne »izplačujejo« dobitka z glasnim žvenketom, ampak je treba po zadetku pritisniti na gumb za izplačilo. Pravi gembler pa tega ne naredi, s cigareto ali odhodom na stranišče hote zamudi čas, da bi pritisnil na gumb, in dobitek mu zapade. On namreč ne gembla za zaslužek, ampak za svoj propad, za samoukinitev. Če ima socialne obveznosti, recimo družino, uničuje tudi njo. Kemično gledano je gemblerstvo boljše od droge ali alkohola, končni učinek pa je enak. Gembler sicer ne umre od ciroze jeter ali od prevelike doze heroina, ga pa pogosto poženejo izterjevalci v samomor. Za mnoge je edina rešitev umik s tega sveta.

»V okviru študija, ki ga je organiziral Svet Evrope, sem se v treh mesecih bivanja na Nizozemskem, kjer je zasvojenost z igrami ali gemblerstvo velik problem, seznanil tudi s programi za zdravljenje,« pravi dr. Polajner. »Eden prvih ukrepov pri boju proti gemblerstvu je bil zmanjšanje števila igralnih avtomatov. In kdo je kupil ta višek? Pretežno Češka in – Slovenija. To bo imelo žalostne posledice, saj je najbrž zakonitost delovanja enaka kot pri alkoholizmu: če poraste število pridelanih litrov alkoholnih pijač, poraste v nekaj letih tudi število alkoholikov. In ker se je povečalo število igralnih avtomatov, domnevam, da nas čaka porast števila gemblerjev. Zato bi bilo dobro, ko bi počasi začeli sestavljati programe pomoči. V tujini imajo dobre programe, usmerjene na vedenjsko terapijo. Leta 1996 je bilo na Nizozemskem registriranih okrog 65 organizacij, ki so imele vsaj kak oddelek tudi za gemblerje.« Terapevti so mnenja, da imajo tudi gemblerji tako kot drugi zasvojenci v osnovi tudi problem s strahom, vendar se za razliko od alkoholikov ali zasvojencev s heroinom ne upajo napiti ali se drogirati. Razlika je tudi v starostni strukturi: medtem ko prizadene alkoholizem največ ljudi srednje generacije, ilegalne droge pa zelo mlado, pa sodijo gemblerji zahodnoevropskega tipa večinoma v starejšo generacijo. Žal pa so zasvojenci z igrami, zlasti z avtomati, tudi med osnovnošolci.

»Pri starejših gemblerjih, med njimi je veliko upokojencev, so vzrok za zasvojenost bivanjska praznota, izguba doživljajskega smisla življenja, topline, radosti in preobilica prostega časa v smislu problema,« pravi dr. Polajner, »a bolj zaskrbljujoči so osnovnošolski gemblerji. Pa niso igralni avtomati edino sredstvo, ki povzroča med njimi zasvojenost, nič manj nevarne niso zasvojenosti, ki jih starši sploh ne prepoznavajo kot zasvojenost, to je s televizijo, z internetom, video igrami. Nasprotno, veseli so, da je nekoč težaven in nemiren otrok vse dneve pred računalnikom in vse noči na internetu, in se ne zavedajo, da je s tem tudi zapustil socialno okolico in izstopil iz naravnega urejanja potreb. Tudi spolne lahko ureja na patološki način. To so pa že problemi.«

-----------------------------------------

* Članek je prispevala avtorica ob literarnem večeru 2. junija 2016, na katerem je Klara Kolšek predstavila knjigo Živeti s hazarderjem. Govori o istem človeku, o katerem je Klara Kolšek pisala v knjigi in ga je kot članek objavila v reviji 7 dni.

Odlomek

UP BREZ KONCA

Vladimir Henrik Knezr. 1950

Krošnja življenja je povsem neustavljiva, je čudovita izkušnja, je izjemna ljubezen, ki je zelo dragocena, kot je življenje samo.

Kot je enkratna lepota glasbe, ki ji vsakdo z užitkom prisluhne, in se uči, uči, uči.

Zelo malo je potrebno, da človek svoja spoznanja uvede v resnični svet.

Vsakdo se odloči sam.

Najlepše doživetje v življenju je čudovita ljubezen in da le ljubezen omogoča to lepoto življenja.

V vrhuncu ljubezni vidiva ljubljeno ljubezen kot nekaj fantastično izjemnega. Vedno. Evforija ljubezni je primerljiva z omamo, ki jo povzročajo opiati, čeprav niti slučajno ni tako.

Oksitocin zelo vpliva na sisteme, v katerih igra osrednjo vlogo dopamin, hormon ljubezni in iskrive želje po čudoviti osebi, po uživanju v iskreni ljubezni, v enkratni pomlajujoči izkušnji, ki ne deluje brez glasbe, brez čudovitih pesmi. Vse to vzpostavlja trajno navezanost, trajni užitek, srečo in veselje. Ljubezen učinkuje na oba in

na kogarkoli kot eliksir življenja in to tudi je. Saj le resnična ljubezen je kreator novega, je kreator novih življenj. Sva zaljubljena, sva resnični ljubezenski dušni par. Sva ustvarjalca novega, odprtega, nikomur nevarnega družbenega prostora. Sva resnično predana ljubezni do življenja. Vsakdo, ki želi živeti v sonaravnem demokratičnem svobodnem sodelujočem sodelovanju enakopravnih, vedno se učečih so – kreatorjev miroljubnega življenja kadarkoli, kjerkoli. In vsi živimo svobodno, izjemno zdravo življenje.

Ključno je spoznanje, ki je pomembno kot življenje samo.

Bolezni v resnici sploh ni.

Nihče ne bi potreboval prehitrega slovesa s tega planeta ali nikomur ni nujno prehitro zapustiti ta svet. MRTVA KUHANA IN PEČENA HRANA ZASTRUPLJA TELO. IN TO JE VSE.

Da, moja resnična dušna ljubezen, kot ustvarjalca življenja sva in smo vsi zavezani resničnemu življenju.

Sva predana resnični ljubezni živečega živega življenja kogarkoli.

Sva zavezana nenasilnemu sočutnemu sporazumevanju, ki edino omogoča resnično sodelovanje, resnični odprt, dialoški demokratičen prostor, vseh nako zelo izobraženih čudovitih ljudi. Demokracija je možna samo, če obstaja resnični dialog, resnično sodelovanje kogarkoli in izjemna pismenost, tudi informacijska pismenost in informacijska izobraženost vsakega človeka, brez izjeme. Ni več šol, tistih hladnih neprijetnih prostorov, kjer so v preteklosti mnogim za vedno zaprli vrata do vednosti, do znanja, češ da se niso učili ali da se niso sposobni učiti in so mnoge izvrgli iz sistema izobraževanja, češ da se niso dovolj dobro učili in niso dosegli dovolj točk ali višine ocen. Izločiti ljudi iz sistema vednosti in to v 21. stoletju, ko je praktično že delujoča informacijska družba, ki temelji na znanju in vednosti vsakega človeka. In da na vednosti lahko temelji resnična demokratična samoupravna sodelujoča skupnost.

OZN je uradno proglasila 17. maj (eden najlepših datumov v celoti in praznikov sploh) za svetovni dan informacijske družbe.

Resnična demokratična samoupravna informacijska sodelujoča skupnost temelji na vednosti, znanju, izobraženosti vsakega človeka.

Da moja ljubezen, zavedava se kako pomembno je za čudovito življenje sadje, jabolka, grozdje in sveže stisnjen sadni sok, ki v resnici deluje kot zdravilo. Enako kot najina evforična ljubezen. Udeležena sva pri najsodobnejših tehnologijah, zadružnih skupnostih in zelo podpirava ekološko, bio-dinamično naravo rasti sadja in zelenja. Da, podpirava mnoge majhne organizacije, ki cenijo vednost, znanje in ljudi spodbujajo, da so kreativni, da so del kreativne inovativne kulture, saj se zavedava kako pomembno je vzpodbujati vednost, znanje in resnično demokraciji zavezano delovanje vsakogar.


3D tiskanje omogoča na videz nemogoče in da to je eden od ključnih dokazov kako pomembna je pismenost, še prav posebej informacijska pismenost vsakega človeka.

Na vsaki strehi je sončna elektrarna in povsod delujejo fantastične vetrne elektrarne, ki za delovanje celo ne potrebujejo vetra, saj pogon lahko zagotovijo sončne ali katere druge elektrarne in vse so seveda na obnovljivo in okolje ne-osnažujočo pogonsko energijo.

Imava nasad sladkih ameriških borovnic, jagod, malin in kopin ali robidnic.

Množica naravnih ekoloških proizvajalcev in lastnikov najmanj hektarja odličnih vrtov in sadovnjakov ter seveda čudovite zdravilne pšenične trave. In mladih sadik sončnic.

Naravni, ekološki proizvajalci električne energije, vse več nas je, smo zelo povezani in odlično sodelujemo. Električna vozila, vsa na sončni pogon so zelo avtomatska, samo – vozeča in nikdar ne poznajo nesreč.

Vsi vlaki so na sončni električni pogon, neodvisno od tirov, po katerih vozijo, ravno tako tovornjaki, avtobusi in vse ladje.

Res enkratno. Vsa električna pogonska osrednja delovanja vseh skupnih prevozov in vse ogrevanje in poleti hlajenje omogoča sončna energija.

In seveda je sončenje, zmerno sončenje in plavanje v morski ali topliški vodi izjemno koristno za kogarkoli, sonce je resnični eliksir življenja.

In to resnično življenje, hoja, gibanje po soncu izjemno osrečuje. Omamna glasba, čudovita glasba – ker te ljubim in te ljubim, o kako te ljubim.

Bolje je srečati srečnega človeka kot najti bankovec za katerokoli vsoto denarja.

Vsakdo ve, da bolezni sploh ni, da so morda lahko telesne ali duševne rane ali poškodbe in nič drugega.

Izjemne knjige, ki so v te družbene prostore prinesle povsem nova spoznanja so marsikomu olajšale ali celo povsem rešile življenje in ga v celoti spremenile – na bolje seveda.

Ni potrebno postati popolni presno – jedec, ker obstajajo tudi rastlinska živila, ki niso najbolj okusna surova.

A jagode, slive, marelice, breskve, goričke breskve, hruške, male poletne hruškice – dolančki, nektarine, maline in seveda borovnice, ki jih lahko vsakdo kjerkoli sam goji. In izjemni sočni mesnati paradižnik v različnih oblikah, je zelo zelo okusen.

Sok pšenične trave je odkritje, ki v resnici je hrana in enkratno zdravilo. Resnično trpljenje kogarkoli zaradi mučnih bolezni je povsem nepotrebno. Sladke češnje so vedno poseben užitek in malce trpkejše višnje in še drugo slastno sadje na primer enkratni ananas, datlji in hrana za bogove, se pravi za možgane, orehi in oreščki, mandlji.

Kdorkoli se preda tej izjemni hrani, gibanju na svežem zraku, v kateremkoli obdobju, se preda soncu, čisti vodi, ker brez vode nastopi dehidracija in s tem halucinacije in drugi prividi.


Ni lepšega občutka, da čudovito spoznanje, ki je klic k življenju vseh živih bitij, je odgovorno delovanje ljubeznive ljubezni.

Smo družbena bitja in vsi, ki tako čutimo, in ravnamo s tem kreiramo nov odprt nikomur nevaren družbeni prostor. In s tem sva resnično predana ljubezni do sočloveka oziroma vseh partnerk in partnerjev, s katerimi kreirava ta družben prostor. In vsi uživamo v enkratnem zdravju, v neponovljivi ljubezni vsakogar od nas, ki smo ta vedno učljivi slog življenja sprejeli kot povsem odlični slog, kot samo ljubezen, ki ne pozna in ne priznava strahu za karkoli in kogarkoli.

In kjer je med vsemi ljudmi solidarnost sodelujoče skupnosti in kjer pojejo in igrajo vse muze lepote ljubljenja v neskončni ljubezni vsakogar, ki to življenje živi in ljubi. Da, nihče med seboj ne tekmuje.

To smo z veseljem prepustili športnikom na športnih poljih.

Vsi ostali uživamo v neponovljivo lepem sodelovanju pri stalnem učenju in ustvarjanju skupnosti kot nična stopnja kakršnegakoli stroška.

Tega smo sposobni resnični sodelavci, vsi enakopravni, vsi prijatelji, vsi približno istega izobrazbenega nivoja, vsi, brez izjeme delujoči in vsakdo povsem pravično nagrajen ter povsem s pedagoškim delovnim časom, pa še to prilagajamo potrebam vsakogar od nas. Le spoštovanje dostojanstva vsakega človeka odpira prostor za dialog, za odprt pogovor, kjer je zelo zaželjeno, da vsakdo, brez izjeme izrazi svoje stališče, in je zelo primerno, da je samosvoje ter zahteva usklajevalni postopek, ki ravno zato sodi med najzanimivejši del delovanja vseh in vsakogar, rezultat pa je vedno takšen, da vodi v enkratno delovanje vseh in vsakogar in seveda ga skupnost vedno upošteva, saj izkušnje povedo, da je takšno strokovno samoupravno soodločanje že v zasnovi odlično izhodišče za izjemne rezultate in zadovoljstvo vseh in vsakogar.

In vsakdo se ves čas izobražuje in nikakor ne obstaja nobena izjema.

To je resnična ljubezniva ljubezen, tako do življenja, kot do vseh živih bitij, kot udi do vseh soljudi.

Le to je resnična ljubezen, ki ji ni vseeno in se trudi vsakomur omogočiti izjemno izobrazbo, lepo ljubeznivo enkratno neponovljivo delovanje in ljubeznivo ljubezensko življenje z resnično ljubeznijo dveh partnerjev. V sedemdesetih letih 20. stoletja sem verjel, kot vsi ljudje okrog mene, da se življenje na smrt bolnega človeka lahko nadaljuje le skozi življenje, novo življenje njunega potomca, ki mu je vdihnila življenje le njuna ljubezen ljubezni.

Z rojstvom novega človeka, novega življenja, ki pa je v celoti izjemno pomembno, saj sta ga partnerja spočela v ljubezni. Takrat sem, ob spoznanjih, ki so jih uradno širili v teh prostorih, to resnično verjel.

Danes vem, da je to pomembno, vendar lahko vsakdo preživi dolgo zdravo življenje, brez strahu, da bi ga moral daleč predčasno zapustiti.

Zaradi bolezni ne.

Nesreči se je moči izogniti.

Ravno zato je potrebno usposobiti resnično znanje zdravstva, da bolezni sploh ni.

Resnična resničnost je le ljubezen in ljubezen ter zelena, sadna in povsem rastlinska surova užita hrana kar pomeni zdravje in prav nobene, niti najhujše bolezni ni.

Je le zastrupitev z mrtvo pečeno in kuhano hrano, še prav posebej, če je živalskega izvora in to je v glavnem vse in ozdravitev je le postopek razstrupljanja telesa, najbolj pogosto z resničnim strokovno vodenim postom in od začetka na primer prehranjevanje s surovimi bananami in drugim sadjem in z zelenjem ter zelenjavnimi solatami in drugo zelenjavo.

Ljubezen učinkuje na oba in da, na kogarkoli, kot eliksir življenja in to tudi je.

Saj le resnična ljubezen je kreator novega, je kreator novih življenj. Sva zaljubljena, sva resnični dušni ljubezenski par.

Sva ustvarjalca novega, odprtega družbenega prostora.

Vsakdo je prijatelj, vsakdo je zelo zaželjen in nihče ne ogroža ne ljudi, ne njihovega zdravja.


Ključno spoznanje, ki je pomembno kot življenje samo, bolezni v resnici sploh ni. Moja resnična dušna ljubezen, kot ustvarjalca življenja sva in smo vsi zavezani resničnemu življenju.

Sva predana resnični ljubezni živečega živega življenja kogarkoli.

Zelo sva predana nenasilnemu sočutnemu sporazumevanju, ki edino omogoča resnično sodelovanje, resnični odprt dialoški demokratični prostor. Demokracija je možna samo, če obstaja resnični dialog, resnično sodelovanje kogarkoli in vrhunska pismenost, tudi informacijska pismenost, izobraženost vsakega človeka.

In ni več šol, tistih prostorov, kjer so v preteklosti preštevali ljudi, kjer so mnogim za vedno zaprli vrata do vednosti, do znanja, češ da se niso sposobni učiti ali da so preleni in podobni nesmisli so kar deževali. Informacijska družba temelji na znanju, vednosti vsakega človeka, brez izjeme.

Da, to je potreba resnične demokratične samoupravne sodelujoče skupnosti.

Vsi se zavedamo, kako je za življenje pomembno sadje.

K nama prihajajo prijatelji.

Da, resnično soočenje z ljubeznijo je edina resnica, ki omogoča povsem nov prostor, povsem nevojaško miroljubno življenje. V ljubezni, kot sožitju, kot v resnično lepi ljubezni.

Enkratna neskončna ljubezen, ki ti je predano moje srce, ker ljubiš vse in vsako živo bitje, živo življenje. Tvoj mehek nežen pojoč glas, ki pomirja, ki ustvarja pogoje, da te pogledam in ob tem čutim neskončno voljo do lepote, do kreacije življenja.

Da, v glasbi, v moji generaciji v čvrsti rock glasbi, ki je bila in še vedno je najina stalna spremljevalka.

Noč v belem satenu.

Ki jo še vedno z velikim občutkom zaigramo in zapojemo –

In te ljubim, oh kako te ljubim, še vedno te ljubim.

Čeprav je danes za nas pomembna pesem Rolling Stones – Čas je na moji strani -

Da, pritekla si nazaj k meni, ker me ljubiš in sam ljubim tebe.

Verjamem spoznanju, da svet okrog nas, situacije v naših življenjih in naši odnosi, niso nič drugega, kot odsev naših prepričanj o tem, kaj je res in kaj ne in ki so lahko zavestna ali nezavedna.

Svet ne laže.

Ko začnemo spreminjati svoja prepričanja, začnemo spreminjati tudi okoliščine in situacije.

Starodavna izročila se osredotočajo na notranje občutke, kar pomeni, da resnico čutimo.

Novejša znanost odkriva, da človeško srce ustvarja električno polje, ki je približno sto – krat močnejše od električnega polja v možganih in srce ustvarja magnetno polje, ki je kar pet tisoč – krat močnejše kot magnetno polje v možganih.

V možganih so naše misli, povezava med njimi in svetom je šibka, ker sta šibki električno in magnetno polje v možganih.

S svetom sva povezana predvsem preko srca z občutno trdnejšo povezavo. Tu pride do stika sodobne znanosti in starodavnih izročil.

Ko ozavestimo občutek v svojem srcu, ko opredeljujemo svoj odnos do sveta, se takšen odnos do sveta v resnici vzpostavi.


Znanost dokazuje, da so občutki, ki vplivajo na najboljše rezultate, občutki hvaležnosti in spoštovanja.

V srcu sva hvaležna za uresničitev želja, za mir, ki že deluje.

Sva udeležena pri najsodobnejših tehnologijah, zadrugah, pri mnogih majhnih organizacijah, ki cenijo vednost, znanje in celo ljudi spodbujajo, da so kreativni, da so del kreativne, inovativne kulture, saj se vsi zavedamo kako pomembna je vednost, pismenost in inovativno delovanje kogarkoli.

3D tiskanje omogoča na videz nemogoče in točno to je dokaz, kako pomembna je pismenost in seveda še daleč bolj informacijska pismenost kogarkoli, še prav posebej pa tistih, ki so zelo odgovorni za demokratično organiziranost in delovanje samoupravne skupnosti, saj smo vsi zelo zelo izobraženi in da, vsi vemo kako deluje dialoško sporazumevanje na povsem nenasilen način.

Na vsaki strehi so postavljene čudovite sončne elektrarne, povsod delujejo vetrne elektrarne, ki jih lahko poganja elektrika sončnih elektrarn ali mini hidroelektrarn, kadar ni dovolj močnega vetra.

Vsa ta množica naravnih ekoloških proizvajalcev energije ničesar ne onesnažuje in da, vsi smo samostojni, samozadostni in vedno na zelo demokratičen način sodelujemo.

In da enkratna električna samo vozeča vozila, kar pomeni, da nikdar nikogar več ne poškodujejo, enostavno ni več nesreč, saj delujejo povsem avtomatsko. Sedeš, poveš, kamor želiš in to je to.

Vse ostalo deluje avtomatsko in zelo pomembno je električno pogonsko osrednje delovanje vseh skupnih prevozov, na primer železniških, vlakovnih kompozicij in seveda enako avtomatskih avtobusov, trolejbusov, ali povsem novih izumov gibanja za kogarkoli in katerokoli stvar ali produkt.

Vse seveda na avtomatsko sončno in kako drugače delujočo pogonsko energijo.

Vse deluje, vse je v službi ljudi in ne obratno.

Tvoj resnični nasmeh, ki je kot vemo resnično samo eden, je nekaj najlepšega, kar me vsako jutro razveseljuje in zadnja stvar zvečer, preden zaspim. To resnično življenje, gibanje, hoja na soncu in plavanje v sladki, predvsem pa v morski vodi, naju tako zelo osrečuje.

In ta izjemna glasba.

Prebiram literaturo, se pogovarjam z ljudmi in mnogi iščejo in po njihovih besedah so našli smisel življenja v skupnem dobrem, s sodelovanjem v iskanju novega, resnično demokratičnega sveta, kjer vsak človek šteje, kjer lahko vsakdo študira, se izobražuje, izmenja stališča, spoznanja in s tem daje vsakomur v družbenem prostoru, kar želi, ki želi napredovati, spoznati najnovejša spoznanja, izkustva in v celoti sam skrbeti za svoje zdravje, kot je to zapisano v knjigi iz leta 1899 Vitalogy.

To je še ena knjiga knjig.

Ko se pri sporazumevanju opreva na sočutno dajanje in sprejemanje, nasilje in žalost zamenjata zadovoljstvo in veselje.

V skupnostih, kjer akterji odnose utemeljujejo na načelih in vrednotah nenasilne komunikacije, so odnosi zelo izpolnjujoči, potrebe vsakogar na primer po slišanosti, upoštevanosti, sprejetosti, ljubezni, podpori, enakovrednosti, so precej zadovoljene in ravno zato prevladujejo izpolnjenost, skladje, odprtost.

Neskončno prepletanje ljubezni znotraj naju, ker te ljubim in te ljubim, oh kako te ljubim.

Uspeh najinih razmerij, ljubezniva ljubezen je mir, ne – vojna, kar lahko prinese le ljubezen med vsemi in v to resnično verjameva.

Da, govoriva kvantni jezik srca, ki zdravi vse duše.

Ključnega pomena je ali, se zavedamo svojih prepričanj, ki so zavedna ali nezavedna.

Ko spremenimo svoje prepričanje, začnemo spreminjati tudi okoliščine in situacije.

Resnico čutiva, moja ljubezen. In odkritje, da sva s svetom izjemno močno povezana preko najinih src in to z občutno trajno povezavo, kot si to lahko kdorkoli predstavlja.

In to odkritje daje resničen poudarek na tvojo ljubeznivo ljubezen kot na izhodišče vseh najlepših občutij in dejanj človeškosti kot čudovite humanosti.

Ti občutki, ta spoznanja spodbujajo moč najinih src, ki v najino življenje prinaša uresničitev resnične, prave ljubezni

In v svojih srcih sva hvaležna za mir, ki že obstaja, ki že je.

Ljubezen ni samo stvarna, ampak je edino upanje, saj prijaznost odkriva radost v sodelovanju z drugimi.


Biti prijazen pomeni, da opaziš sočloveka.

V praktično vsakem človeku vidiva vrednoto.

Sama ljubezen je vrednota in zelo vredna truda.

Dejanja prijaznosti razkrijejo pristno ljubezen, najino čudovito ljubezen. Pristna lepota pristne ljubezni je preprosta in stvarna.

Radikalna ljubezen v tem svetu je edina možnost preživetja človeštva. Ljubezen omogoča, da izraziva besede potrditve, ki so le besede resnice in nič drugače.

Prijazne besede, besede potrditve, ki jih redno izgovarjava, ljudi spremenijo na boljše.

Besede, ki so prijazne opazijo in izberejo najboljše v človeku.

Vsi se razvijamo.

Ljudem dajeva prednost pred rezultati. Čustva, ki jih doživljava, dokazano vplivajo na delovanje najinih src. Prijetna dobra čustva, kot je ljubezen, kot je občudovanje, hvaležnost, spoštovanje, ustvarjajo zelo koncentrirane valove, z majhno frekvenco, a kljub temu z veliko močjo, zlasti, kadar so prijetna čustva prevladujoča.

Človekovo srce ne vpliva samo na moč in kakovost električnega in magnetnega polja srca, temveč predvsem na hormonsko delovanje organizma.

V trenutkih sproščenosti, užitka, ljubljenja ljubeče ljubezni, dobrega počutja, srce in možgani izločajo oziroma vzpodbujajo izločanje hormona oksitocin.

To moja ljubljena ljubezen je hormon, ki nama omogoča doživljanje najine ljubezni in seveda tudi komurkoli drugemu, ki ljubi, doživljanje prijetnih občutkov, čustev zadovoljstva, izpolnjenosti in pomirjenosti s seboj. Ker komurkoli omogoča doživljanje prijetnih čustev povezanih z ljubeznijo, povsem nov, zelo kvaliteten način delovanja vsakogar. Da, in vsi se ves čas izobražujemo.

Nihče nikogar več ne izkorišča in vsi le sodelujemo kot tovariši, prijatelji in seveda soodločamo o vsem.

Ljudje uporabljamo vednost, znanje in to je za informacijsko in post- informacijsko družbo zelo značilno.

Digitalne podatke kot vsebino lahko pošljemo kamorkoli, in celo knjige in teksti in avdio in video posnetki potujejo na ta način do vsakega človeka.

Duša človeka je duša sveta.

Lokalna skupnost deluje in omogoča preživetje vsakomur.

Sončne in vetrne elektrarne so v vseh skupnostih osnovni energetski potenciali in povsem pokrivajo potrebe vsakogar po energiji in seveda vedno zadoščajo za ogrevanje prostorov v hladnih ali zelo mrzlih dnevih ali za hlajenje prostorov v vročih dnevih.

Temelj preživetja skupnosti je samooskrba z vsemi osnovnimi in tudi precej zahtevnejšimi stvarmi.

Internet – mini PC z izjemno velikim RAM spominom – svobodno, brezplačno programsko opremo – Ubuntu in Libre office z velikim led zaslonom, vse to prinaša izobraževanje tja, kjer smo ljudje, učenci, dijaki, študentje in nihče več ne teka ali se vozi v šole, ker teh enostavno več ni. Res je človek družbeno bitje, toda izobražuje pa se lahko le vsak sam, na svoj način.

Pomembna je vednost, pomembno je znanje in nič drugega.

Vsakdo ima velik več – predstavnostni tanek zaslon in samo učenje poteka tako, da človek niti opazi ne, da se uči.

In nihče več ni izločen iz sistema učenja, ki deluje ves čas, vse življenje …

Univerzalni temeljni dohodek ali temeljni državljanski dohodek prejema vsakdo in je vedno tako visok, da omogoča vsem humano preživetje.

Človek je našel samega sebe in kar je zelo pomembno, vsa obdelava zemljišč pomeni sonaravno, miroljubno kmetovanje kot na primer bio dinamična pridelava hrane.


Narava nam v tisočerih podobah razlaga, pripoveduje, da življenje ni boj in da okrog vseh nas igra veličastna simfonija ali rokovska balada, kar pomeni, da preživetje kogarkoli ni vprašanje moči ali celo nad moči kogarkoli, ampak sožitja in sodelovanja in da namesto naravnega izbora življenje pleše v harmoniji odnosov med vsemi živimi bitji. Neverjetna pestrost življenja je nežno tkanje evolucije, v katero je življenje zapisalo vse odnose med vsemi živimi bitji.

Prav vsak centimeter živih tal, ki ga kultiviramo sonaravno, je nov košček v mozaiku ohranjanja in podpora preživetju človeka.

Univerzalni temeljni dohodek ali temeljni državljanski dohodek omogoča vsem čudovito preživetje.

Moč sedanjega trenutka, ko sva se za hip osvobodila časa in sva se pomaknila v zdaj.

Zavest o bitju je del najine zaznave. Z brezčasno razsežnostjo se odpira spoznavanje, ki ne ubija duha in živi v slehernem človeku.

Spoznavanje, ki vsebuje globoko ljubezen in spoštovanje do vsakogar in vsega, kar je.

Nekatere okoliščine sprožijo odzive z močnim čustvenim nabojem in takrat je potrebna še posebej močna navzočnost zavesti.

Razsvetljeni človek pozornost vselej usmerja na sedanji trenutek. Je odrešitev tukaj in zdaj. Nemogoče je imeti težave, če je pozornost usmerjena v ZDAJ. Povsem sprejemava to, kar je sedanji trenutek in življenje teče z radostjo in neprisiljeno lahkostjo.

Ko ravnava z zavedanjem v trenutku, sedanjem trenutku, premakneva vse, kar krepi kvaliteto in ljubezen vseh.

Kakor hitro pozornost usmeriva v tukaj in zdaj, začutiva navzočnost bivanja, spokojnost in mir in sva odkrila resnično življenje.

Sebe najdeva v sedanjosti in zavest o telesu naju ohranja navzoča in zasidra naju v sedanjem trenutku.

Povsem novo stanje zavesti, zavestna navzočnost ali satori je nujno potrebna, da bi se zavedeli lepote, veličastnosti sveta ali stvarstva.

Svet nastane, ko zavest dobi obrise in oblike in sicer miselne in snovne. Vsakdo je odlično izobražen, vsakdo je stalno vključen v sistem izobraževanja. Samo človek, ki je sposoben zaznati, uporabljati in predvideti svoje občutke, je zmožen razumnega življenja in delovanja.

Najini duši sta pripravljeni na srečo in avtomatsko iščeva situacije, ki naju vzradostijo in osrečujejo.

Za reprogramiranje možganov, kar lahko stori z učenjem, branjem in študijem, vsak človek in jasno, navajanja na nova stanja niso statična, ampak zelo aktivna.

Resnične skrivnosti na poti do sreče so odločenost, trud in čas.

Občutja niso vezana na zavest in nastajajo na enostavnejši način kot čustva.

Občutja so jedro vsakršnega čustva. Posebno vlogo pri nastajanju občutkov igra možgansko vezje, vzradoščeno vzburjenje in užitki izhajajo iz prostrane, predvsem leve čelne regije možganov.

Hipotalamus in amigdala hranita spomin na občutke, čustva in na prostor, odprt svoboden prostor. Z njimi se poveča sektor občutij.


Ljudje razpolagamo z enormno raznolikostjo občutij in takih občutij in predvsem čustev, ljubečih čutenj se lahko tudi zavemo.

Možgani so živ, vlažen organ in poleg krvi in vode kroži v njih še kar velika količina različnih snovi in molekul, ki imajo velik vpliv na to, kaj doživljamo in kaj si zapomnimo kot znanje, kot vednost.

Dopamin je zadolžen za hotenja, za čudovita počutja in s tem za učenje. Beta endorfin, serotonin, nadzorujeta tok informacij v možganih. Nevrotransmiterji so vsepovsod in dopamin nas poganja.

Dopamin je hormon hotenja in vsak užitek krepi pamet.

Delovanje dopamina naju motivira in polni z optimizmom in zaupanjem vase. Dopamin možgane pripravi na to, da lahko odločitvam sledijo dejanja. Ta snov je nujno potrebna, da mišice sledijo zavestni volji.

Zelo malo je situacij, v katerih ta snov ne bi igrala pomembne vloge in je zaslužna za evforije in vznesena razpoloženja.

Dopamin je za katerokoli življenje zelo pomemben, ker vpliva na dogajanja v glavah na tri načine; človeka prebudi, vzpodbudi sive celice ali nevrone, da si zapomnijo dobre situacije in vzpodbuja človekove učne sposobnosti in aktivira vsakega človeka. Dopamin je ena od najpomembnejših kurirskih snovi preko katere sive celice v možganih komunicirajo.

Vsi nevrotransmiterji oddajajo signale tako, da se izločijo iz enega nevrona in potujejo skozi režo med dvema sivima celicama proti določenemu nevronu, ki te signale sprejme. Dopamin spodbuja nastanek novih povezav v možganih.

Vpliva na način delovanja genetske informacije v živčnih celicah in s tem spodbuja preoblikovanje nevronov.

To je povezava med čutenjem ljubezni in razumevanjem.

Globoko v možganih deluje detektor za novo in boljše. Brez tega detektorja se nihče ne bi mogel ničesar učiti in naučiti.

Sreča in razum sta izjemno povezana. Možgane poganja veselje, pravijo Američani : brain runs on fun.

Beta karoten odpravi vsako žalost

Vse telo je narejeno tako, da omogoča užitek, toda šele v možganih se oblikuje veselje.

Sokovi ljubezni resnično obstajajo.

Pri strastni ljubezni nastaja oksitocin. Ta hormon povzroča, da ljubimca razvijava ljubezen in se trajno ljubiva.

V vrtincu ljubezni se nama ljubljena ljubezen kaže kot nekaj čisto posebnega.

Kar kot ljubljena ljubezen v resnici tudi je.

Oksitocin zelo vpliva na sisteme, v katerih igra osrednjo vlogo zaljubljena ljubezen.

Vsakdo je odlično izobražen in poizkuša razumeti vse, kar ga v družbenem kontekstu obdaja, vsakdo je stalno vključen v sistem delovanja in izobraževanja, kot svobodna, odprta oseba, kot odprt svoboden jaz.

Najini duši sta pripravljeni na srečo in radost. Občutja niso vezana na zavest. Občutja so jedro vsakršnega čustva. Posebno vlogo pri nastajanju občutkov igra možgansko vezje. Sreča in razum sta enkratna možnost sožitja in sodelovanja kogarkoli, kjerkoli.

Sem hodil po cesti, se vzpenjal po gričih in te neprestano sanjal in hrepenel po tvoji bližini, po tvojih objemih, poljubih.

Držala sva za roke ter se tiho, z užitkom smehljala, z nasmehom, ki je eden in edini resnični nasmeh.

A imava smejoče se oči. In ta nasmeh oči je zelo zelo prijeten in lahko rečeva, da na naju deluje enkratno zdravilno.

Kje vse sem se veselil in kljub jasni utrujenosti, saj sem se ure in ure, dneve in dneve prebijal po soncu in čvrstih, trdih cestah po občutku v neskončnost.

Da, ves čas sem hodil sam.

In kadarkoli mi je kdo rekel, pa pojdi, so vsi, ki me poznajo skočili gor, češ on gre res.

Vedno je bilo tako. In sem res šel, šel, in sem šel in sem hodil. In srečeval prijatelje, ki so me in me še vedno v celoti podpirajo.


Empatija je sposobnost vživljanja v sočloveka in je ena najpomembnejših lastnosti resničnih prijateljev in resničnih sodelavcev in empatija ima veliko moč, kar pomeni, da sočloveku vedno prisluhnemo, da bi ga slišali in poizkušali razumeti in se vživeti vanj, predvsem s spoštovanjem in vsakomur biti v oporo, če je to potrebno.

Beseda empathia pomeni v originalu, vživeti se. Empatija je nevsiljiva pozornost, ki pusti drugemu, da je tak kot je. Empatija je pomembna kot kvaliteta srca in električne in magnetne moči srca kot tiste sile, ki povezuje in nič drugače.

Empatija je nadgradnja simpatije, saj ne gre zgolj za čustveno ujemanje z nekom, temveč za sposobnost, da doživljamo drugega skozi njegova dejanja, čustva, občutke, misli in prepričanja.

Če se odzovemo empatično, razumemo doživljanje posameznika, občutimo njegovo bolečino ali radost, vendar se ne poistovetimo z njegovim stanjem. Svojo čustveno identiteto, znamo razlikovati s čustveno identiteto drugega. Morda bi sami ravnali povsem drugače, morda niti ne zagovarjamo teh dejanj, vendar se lahko vživimo v njegovo dojemanje, videnje ali njegove stiske ter ga sprejmemo takšnega, kot je.

Pri tem sprejemanje ne pomeni zgolj ozkega razumskega dojemanja, temveč se razširi in zajame sočutje našega srca.

Empatija namreč izvira v človekovem notranjem jazu, ki je sočuten do vsakega bitja.

Če gojimo stik z notranjim jazom, na primer z osredotočanjem v obliki meditacije, postopoma postajamo bolj nesebični.

To odpira srce in naravno širi naše zavedanje tudi na druge.

Seveda nam srce lahko odpira predvsem ljubezen življenja s svojim tokom dogodkov.

Oba uživava resnično edino poživljajočo hrano kot vsi razumni ljudje in veva, da bolezni sploh ni, da gre samo za zastrupitev telesa, tudi, če je hrana kvalitetna, rastlinska, a je mrtva kot pečena in kuhana. In s tem je uničeno življenje.

Če bi jo redno uživala, brez sadja, živega sadja in čudovite sveže zelenjave, ne bi bila zmožna ničesar več in bi bila podvržena vsem zastrupitvam, ki jih konvencionalno zdravstvo napačno imenuje bolezni. Da, bolezni v resnici ni in to je edina resnica.

Stalen svež zrak, vdih in izdih, izjemna čista voda, sveže stisnjeni sadni in zelenjavni sokovi.

Samo resnična ljubezen premaga vse ovire.

Užitek krepi pamet.

Delovanje dopamina nas motivira in polni z optimizmom in zaupanjem vase. Ta snov je nujno potrebna, da mišice sledijo zavestni volji.

Zelo malo je situacij, v katerih ta snov ne bi igrala pomembne vloge in je za naše življenje zelo pomembna, ker vpliva na dogajanje v naši glavah na tri načine: dopamin nas prebudi, vzpodbudi sive celice, nevrone, da si zapomnijo določene dobre situacije.

Dopamin spodbuja naše učne sposobnosti in tudi upravlja z mišičevjem in naju aktivira.

Dopamin je ena najpomembnejših kurirskih snovi, preko katere sive celice v možganih komunicirajo.

Dopamin vzpodbuja nastanek novih povezav v možganih.

Vpliva na način delovanja genetske informacije v živčnih celicah s tem pa spodbuja preoblikovanje nevronov. Sokovi ljubezni resnično obstajajo.

Globoko v možganih deluje detektor za novo in boljše.

Brez tega detektorja ne bi bili sposobni učenja oziroma, da se česarkoli naučimo.

Sreča in razum sta povezana. Možgane poganja veselje.

Beta karoten odpravi vsako žalost.


Pri strastnem ljubljenju nastaja oksitocin.

Ta hormon povzroča, da ljubimca razvijava ljubezen in se trajno ljubiva. V vrtincu ljubezni se vsakomur ljubljena ljubezen kaže kot nekaj čisto posebnega, kar kot ljubljena ljubezen v resnici tudi je.

Oksitocin zelo vpliva na sisteme, v katerih igra osrednjo vlogo zaljubljena ljubezen.

In oba poznava izjemno vlogo sonca in njegovih žarkov na to kako delujejo na najino počutje in počutje kogarkoli. Formula za srečo je temelj vseh življenj, vseh spoznanj. Le sreča omogoča vsakemu človeku, da odpre svoje srce, svoj razum.

Najbolj si človek zapomni dobro in ko pride do novih spoznanj, ko človek prebira kaj novega, se oblikuje odlično zadovoljno življenje.

Si moja dušna ljubezen in ko se spogledava in se ves čas gledava, čutim neizmerno srečo in absoluten utrip miru absolutno srečnega življenja, ki je povsem in nadvse miroljubno.

In to je nekaj daleč najlepšega.

Oba veva in čutiva, da edino ljubezen, resnična dušna ljubezen, ki ne uničuje ničesar, razen dinorfinov, slabih transmiterjev ali hormonov, ampak vzneseno vzpostavlja življenje, skupnost in je up za vse in vsakogar, brez izjeme in je resnični up brez konca. Sem hodil po cesti, se vzpenjal po gričih in te neprestano sanjal in sem neprestano hrepenel po tvoji bližini in po tvojih objemih in poljubih, da bi se držala za roke ter se tiho nasmejala z nasmehom, ki je eden in edini resnični in ga zmorejo le prijatelji in zaljubljeni. Vedno si zreva v oči. In tvoje oči so vedno nasmejane in ta nasmeh je zelo zelo prijeten in lahko rečeva, da na naju vpliva enkratno, zdravilno, Da, formula za srečo je temelj vseh življenj, vseh spoznanj.

Le sreča omogoča vsakemu človeku, da odpre svoje srce, svoj razum in le tako se lahko kdorkoli uči in si tudi karkoli zapomni.

Ko pride do novih spoznanj, in ko človek prebira kaj novega in to sprejme, se v celoti reprogramirajo možgani. In to ves čas, vse življenje. In zato sva zastopnika svobode, svobode učenja, delovanja in čudovitega, kvalitetnega enkratnega življenja kogarkoli, vsakogar.

Samo ljubezen, resnična ljubezen omogoča srečo in trajno srečno ljubeznivo navdušujoče življenje. Kjer je polno resničnega dialoga, spoštovanja kogarkoli, pogovorov o vsem in absolutno nenasilnega sočutnega sporazumevanja.

Vedno se zavedava kako pomembne so besede. In zato se trudiva, da povsod izgovarjava le afirmativne besede, vzpodbudne besede.

Resnično se poslušava in se trudiva, da se tudi slišiva ter se s tem razumeva.

Da, tvoj božajoči glas, ki je kot vsak glas unikaten, ki je vedno prijazen in navdušujoč in vedno sanjam ta čudoviti glas. Ljubezen ima veliko obrazov. Je kot diamant, z mnogo izbrušenimi ploskvami, ki dajejo enovito podobo lepote.

In podobne značilnosti ljubezni oblikujejo vsakega ljubečega človeka. Vsaka od teh značilnosti je bistvena. Če katera od njih manjka, manjka v odnosih nekaj pomembnega: prijaznost, potrpežljivost,

odpuščanje, spoštljivost, skromnost, velikodušnost, iskrenost.

To so ključne naravnanosti, ki se jih lahko vsakdo nauči, ko se odloči, da pristno ljubi življenje.

Da, vsakdo lahko to iskreno ljubeče življenje resnično živi v vsakdanjem življenju, kjerkoli, kadarkoli. Resnično se poslušava in se tudi vedno slišiva.


Vedno sanjam tvoj čudoviti pomirjujoči glas.

Ljubezen ima veliko obrazov.

Nič nima takšne moči za izboljšanje sveta, kot ljubeča dejanja ljudi v ljubezni.

Nič ne prinaša toliko radosti, kot pristno ljubeča izjemno lepa ljubezen do drugega, do sočloveka. In to je ključ do ustvarjanja sveta odličnih odnosov enakopravnih ljudi, brez izkoriščanja kogarkoli.

In to je daleč največja vrednota vseh časov, kjerkoli, v katerikoli družbeni skupnosti, še prav posebej že v obstoječi informacijski družbi, ki je družba znanja in vsi smo zelo izobraženi, pa čeprav velikih stavb, ki so jih poznali nekoč kot različne vrste in stopnje šol in knjižnic, že dolgo več ni.

Vse je vsakomur dostopno on line v njegovem domu, kjerkoli pač že je in povezava je vedno vsaj dvosmerna ali celo večsmerna in omogoča srečanja, resnični dialog, saj smo vsi vedno enako izobraženi in usposobljeni za sodelovanje in vsi seveda uživamo le edino hrano, ki je življenje, ki omogoča lepo in zdravo življenje vsakega človeka, brez izjeme.

Lokalna skupnost je sposobna izdelovati bivališča in energetske koncepte naravne, najbolj izmenljive energije, sončnih in vetrnih elektrarn in ker jih je zelo zelo veliko, smo vsi energetsko povsem neodvisni.

Duša človeka je duša sveta.

Skupnost deluje samo na demokratičen način in nič drugače.

Vsi se izobražujemo ves čas preko interneta in multi – medije, se pravi vsakdo ima mini pc z zastonj programsko opremo Linux na primer Ubuntu in Libre office, ki delujeta gladko v lepem slovenskem jeziku ali v kateremkoli drugem jeziku in led tv zaslon poljubne velikosti s hdmi priključki.

Nihče več ne teka ali se vozi v šole, saj je vse dostopno doma.

Vsakdo že kar nekaj časa prejema univerzalni temeljni dohodek v višini, ki mu omogoča preživetje in gibljivo, povsem neodvisno samostojno delovanje in lahko sodeluje s komer želi.

Človek vedno najde samega sebe. Vedno uživamo sadje in zelenje, vse najboljše, povsem naravne kvalitete. Sodoben ozaveščen človek, duhovno ozaveščen človek, se naravi približuje spoštljivo. Narava nam v tisočerih podobah razlaga, pripoveduje, da življenje ni boj, ampak, da okrog nas igra veličastna rock ali metalna sodobna simfonija z izjemnimi efekti čudovitega zvoka orgel z leslie oranjem trepetajočega angelskega občutja v svoji duši ali srcu.

Preživetje nikdar ne more biti vprašanje moči, ampak sožitja sodelujočih bitij in da namesto naravnega izbora življenje pleše v harmoniji odnosov med vsemi živimi bitji. Neverjetna pestrost življenja ni posledica več milijard let dolgega boja za obstanek, temveč sodi v nežno tkanje evolucije, v katero je življenje zapisalo vse odnose med živimi bitji.

Razsvetljeni človek pozornost vedno usmerja na sedanji trenutek.

Kakor hitro pozornost usmeriva v tukaj in zdaj začutiva navzočnost bivanja, spokojnost in mir, sva odkrila resnično življenje.

Zavest o telesu in duši naju ohranja navzoča.

Zasidra naju v sedanjem trenutku. Novo stanje zavesti, zavestna navzočnost ali satori je nujno potrebna, da bi se zavedela lepote, veličastnosti sveta ali stvarstva.

Svoboda, ki jo prinaša pošteno življenje odpira veliko prostora za iskreno življenje in bogate medsebojne odnose.

Resnico govoriva z ljubeznijo, moja ljubezen.


Najpomembnejši način življenja je ljubezen.

Vsakodnevne obrobne prijaznosti rešujejo medsebojne odnose povsod. Spoštujeva se ves čas, vse življenje. Skromnost nama vedno prinaša umirjenost srca.

Sva ljubeči par, ki daruje tudi svoje sposobnosti.

Preprosta vljudnost pokaže spoštovanje do sočloveka.

Skromnost in ljubezen gresta z roko v roki skupaj.

Širokosrčen duh se sporazumeva tako, da pokaže druge v najlepši luči. Ljubezen vedno spodbuja ljubezen.

V ljubezni želiva biti vedno močna. Najboljša ljubezen je živa, pristna prava dušna ljubezen in vedno si

želiva, da bi doletela vsakogar. In da bi vsakdo, vsi ljudje spoznali, kako nevarno in neetično je jesti živali.

Bolje je ljubiti vse, kot nezdravo in nekulturno jesti živali. Sva pionirja v deželi, kjer so mladostne moči obnavljanja, ustvarjalnosti, radosti izpolnitev, brezčasnost, skupno izkustvo vsakdanjega življenja.

Smo edina bitja v vesolju, ki lahko z mišljenjem in čustvi spremenimo svojo biologijo. Naše celice nenehno prisluškujejo našim mislim in se z njimi spreminjajo.

Ljubezen vedno, resnično vedno okrepi imunski sistem kogarkoli.

Veselje in sreča nama ohranjata zdravje in nama podaljšata življenje. Razum in razumno ravnanje vplivata na vsako telesno celico.

Pravi korak je v povsem novem načinu razmišljanja, ki vedno spodbuja sodelovanje.

Tudi te podmene so plod najinega uma, ki nama dajejo svobodo in so bolj obetavne.

Fizični svet, tudi najini telesi, je zrcalna slika, slika gledalca. Svoje telo oblikujeva enako kot oblikujeva izkušnje v svojem svetu. Najini telesi sta sestavljeni iz energije in informacij.

Ta energija in informacije so del neskončnih energijskih polj in informacij, ki se razširjajo po vesolju. Um in telo sta neločljiva, sta neločljivo povezana. Subjektivni tok doživimo v obliki svojega telesa, misli, čustev in želja. Se oba tokova srečata pri enem ustvarjalnem viru. Iz tega vira črpamo življenje.

Biokemija telesa je proizvod zavesti. Prepričanja, misli, čustva sprožajo kemične reakcije, ki ustvarjajo življenje vsake celice.

Zaznavanje se zdi avtomatsko, v resnici pa je priučen pojav.

Če spremeniva svojo ljubezen, spremeniva tudi izkušnjo svojega telesa in svojega sveta.

Miselni impulzi razuma vsako sekundo preoblikujejo najini telesi.

Sva seštevek teh impulzov in ob spremembi teh vzorcev se spremeniva tudi sama.

Z miselnimi vzorci smo najverjetneje vsi povezani, vsaj prijatelji in sodelujoči. Najini telesi sta del univerzalnega telesa, najin um je del univerzalnega uma. Subjektivni tok doživljava v obliki svojega telesa, misli, čustev in želja. Globoko v naju je najbolj skrito bistvo bivanja, polje nespremenljivosti.

Na svoji globlji ravni sta najini telesi večni in najin um brezčasen. Ker sva sprejela to resničnost, ki je v skladu s kvantnim svetovnim nazorom, se bo najino staranje v temeljih spremenilo, in se že spreminja. Vid, sluh, tip, okus in vonj, najinih pet čutov in vse tako dolgo, dokler sva vtise svojih čutov sprejemala brez vprašanj, so bila dejstva nespremenljiva.

Dušni par, nenehna bližina, prebliski in zaljubljena sva v najine pomanjkljivosti.

Enostavno se ujemava in skoraj nemogoče je najino zvezo kakorkoli spremeniti.

Najin odnos je izredno intenziven v vsakem pogledu in z nasmehom iščeva rešitve vseh problemov, ki se kdaj pa kdaj pojavijo.

Sva mentalno nerazdružljiva in najina uma sta uglašena in vedno vibrirata na isti frekvenci, deliva si miselnost, čutiva se varna in zaščitena, najina števila se dopolnjujejo in ne moreva si predstavljati najinih življenj drug brez drugega, pa naj to zveni še tako patetično.

Sva karmična partnerja in izjemno rada si zreva v oči.

Kvantni znanstveniki so odkrili, da sta čas in prostor proizvoda naših petih čutov in s tem so odmaknili masko in na novo postavili čas in prostor v povsem novo dimenzijo, ki nima ne začetka, ne konca, ne meja, ne snovnosti.

Vsak snovni del univerzuma je plinast skupek energije, ki vibrira nekje v brezmejnem prostoru.


Je povsem drugačen način dojemanja in je na srečo pomembna resnica, je brezčasno nepretrgano polje spremenljivosti. To kvantno polje spremenljivosti ni ločeno od nas, je MI. Kot narava ustvarja zvezde, ozvezdja, kvarke in leptone, lahko midva sama ustvarjava sebe.

Izjemna vrednost tega spoznanja je, da je brezmejno ustvarjalno.

Človeško telo, možgani in bistvo vsega življenja srce, tudi najstarejšega človeka, ki bere, se uči, piše, se nenehno, vsako sekundo obnavlja oziroma se spreminja. Najini telesi, najini srci, najini možgani, najin um moja ljubljena čudovita ljubezen, vse to je tako čudovito izjemno, je živahen organizem. Oba tokova se srečata pri enem samem ustvarjalnem viru in iz tega vira črpava svoje življenje.

Globoko v naju je bistvo vsega bivanja, polje spremenljivosti in da, samo ljubezen omogoča novo, omogoča vse, kar je v življenju neponovljivo lepo, sožitje in kreiranje skupnosti.

In da, vsakomur univerzalni temeljni dohodek v višini, ki omogoča kvalitetno življenje v skupnosti.

Da, vsi vemo kako pomembna je električna energija iz izmenljivih čistih virov kot sta sonce in veter in da, ravno zato smo vsi kreatorji, saj smo povsod postavili kvalitetne sončne in izjemno močne vetrne elektrarne, ki za zagon niti ne potrebujejo vetra, saj jih lahko zažene tok sončnih ali mini hidroelektrarn, kjer jih je pač možno postaviti. In da, termoelektrarne in še bolj nuklearke so že davna zgodovina, kot nekaj davnega iz časa velike industrije, ki je tudi kot vse onesnažujoče, tudi v medčloveških odnosih in zato je vsa hierarhija tudi že davna zgodovina.

Vsi delujemo, vsi sodelujemo in da vsi soodločamo in se nenasilno sočutno sporazumevamo ter v resnici dogovorimo, kar nam omogoča uporaba ikt ter led tv s hdmi priključki ter zastonj svobodna programska oprema, ki jo je skupnost sprejela kot edino sprejemljivo, saj ni nikakršnih stroškov. Kvantna znanost nam sporoča, da ni konca kozmičnemu plesu, saj univerzalno polje energije in informacij se nikdar ne neha spreminjati, obnavlja se vsako sekundo. Najini telesi sledita tem ustvarjalnim impulzom. V vsaki celici se vsako sekundo izvede približno milijon ali več reakcij.

In vsak človek se obnavlja.

Da bi najini telesi živeli, se morata ves čas obnavljati. Gledano z očmi so ti organi ves čas enaki, a vseeno se ves čas obnavljajo.

Ob koncu leta je osemindevetdeset odstotkov atomov najinih organov, moja čudovita ljubezniva ljubezen, v najinih telesih povsem novih.

Resničnost, kot jo odkriva kvantna znanost, pravi, da lahko vplivava na najino inteligenco, ki je osnova vidnega sveta.

Kvantna znanost zapisuje odkritje, da je v vsakem atomu 99,9999 odstotkov praznega prostora in da so sub – atomski delci, ki se s svetlobno hitrostjo premikajo skozi ta prostor pravzaprav le skupki vibrirajoče energije.

In te vibracije prenašajo informacije. Um in telo sta neločljiva celota. Sposobna sva predelati boleče pretrese in jih vključiti v smiselno urejeno resničnost in to kaže na mogočne ustvarjalne možnosti.

Te možnosti obstajajo le, če se jih zavedava oziroma zavedamo. Vegetativni ali avtonomni živčni sistem nadzoruje funkcije, ki se jih ne zavedava ali ne zavedamo.

Nova spoznanja učijo, da čustva niso osamljeni otoki v najinih oziroma v naših glavah in so izraz zavesti, temeljne snovi človeškega življenja. Zavest igra pri učenju in staranju velikansko vlogo. Toda ljudje se ne zavedamo, kaj se dogaja z nami.

Misel je impulz energije in informacij kot vse v naravi. Snope informacij, ki jih imenujemo drevesa, gore, zvezde, oceani in tako dalje, bi prav lahko imenovali misli narave, toda med njimi in našimi mislimi, je razlika.

V naravi se določeni vzorec v danem prostoru stežka spremeni.

Ljudje pa nasprotno nismo obsojeni na določen življenjski cikel. Se zavedamo. To kar imenujemo svoje telo, je dogodek v prostoru in času.

Niti dva človeka ne zaznavava enako, na enak način.

Najine celice in celice vsakega človeka nenehno preoblikujejo izkušnje.

V kvantnem svetu je spreminjanje neizogibno, staranje pa ne. V resnici je vsakdo star le toliko kot informacije, ki krožijo v njem in to je velika sreča. Nova spoznanja omogočajo, da dejansko prestopiva mejo, ki je nekoč delila telo, um in duha.

Prestop od ločenosti v edinost telesa, uma in duha od konflikta k miru je cilj vseh duhovnih naprednih spoznanj. Mnogi vidijo sebe v svetu, nekateri in vse več nas je, pa vidimo svet v sebi. Ta drobna, A BISTVENA RAZLIKA v razumevanju, je razlika MED SVOBODO IN SUŽENJSTVOM. Čas ni absoluten, absolutna je brezčasnost. Edina absolutna danost je brezčasnost. Če sva življenje posvetila sedanjosti, sva ga posvetila resnici.

Izredno pomembno je, da se posvetiva resničnosti, ki ni omejena s časom. Zavesti ne določata čas in izkušnja. Najini telesi sta reka življenja. Vsakdo se lahko odpira in odpre vednosti. Vsakdo. Vsak človek.

Delava neskončnost.

Zavedanje ima moč, da spremeni in pomembno je, da so vzorci kreativni.

Kvantno polje presega vsakdanjo resničnost. Da, najini telesi se vsak trenutek obnavljata.

Razbitost večnosti na sekunde, minute, ure, dneve in leta, postaja drugotnega pomena, pomembna je le popolnost vsakega posameznega trenutka.

Izjemno pomembno je zavedanje samo Na kvantni ravni lahko vplivava na fizične dogodke v času in prostoru, kot sta srčni utrip in hormonska raven, preprosto tako, da svoj um preneseva v resničnost, kjer čas nima take moči.

Vse, kar čutiva in misliva, je eden od vidikov zavedanja. Namen je vtisnjen v polje zavedanja in zato vsak namen sproži spreminjanje, sam sproži ustrezen odziv. Ko imava določen namen, možgani lahko reagirajo le s tistim, česar so se naučili.


Posebna prednost gibanja in delovanja je, da lahko odpravi že nastale kvarne učinke entropije tako, da neposredno vpliva na inteligenco.

Kozmična sila, ki zmeraj preži, da bi uničila življenje, se torej imenuje entropija. Kadar se snov in energija zbereta v urejen vzorec, kljubujeta entropiji in takšni otoki negativne entropije so ravno zato le začasni. Inteligenca povezuje načrte vseh najinih, vseh človeških celic v DNK in enako velja za celoten univerzum. Inteligenca je sinonim za ustvarjalno silo. Utrujenim molekulam daje življenje in dih.

Vse dokler se telo lahko obnavlja po načrtu reda, je entropija brez moči.

Ni dvoma, da nevidni prepleti misli in čustev spreminjajo temeljno kemijo vsake celice.

To spoznanje budi upanje – up brez konca – da bomo napako staranja lahko razbili v jedru, v globini celične zavesti. Najpreprosteje preprečiva entropijo, če telo zaposliva.

Glavna znamenja biološkega staranja lahko popraviva s povečano aktivnostjo, z gibanjem in s svežo surovo živo sadno in zelenjavno hrano.

Ravnovesje je ključnega pomena na vsakem področju življenja – zmernost, rednost, počitek, dejavnost.

Da, vse to ureja in pospešuje red in doprinaša k upiranju entropiji. Vsesplošna korist uravnoteženega življenja in pomembne so preproste življenjske navade – sedem ur spanja, ob presni rastlinski hrani še manj, banane zjutraj, nobenega prehranjevanja med obroki, pitje čiste vode in zelenih sveže stisnjenih kašastih sokov in sveže stisnjenih sadnih sokov. Ker je abstraktna in nevidna, se inteligenca odzove še preden se razkrije. Možgani naju, moja čudovita ljubezen, spoznavajo skozi svojo inteligenco tako, da proizvajajo besede in ideje.

Najini telesi pa naju spoznavata tako, da proizvajata molekule, ki so sposobne prenašati sporočila. Ti vrsti najine inteligence se zlivata ena v drugo.

Celoten postopek se odvija na kvantni ravni, kjer je razlika med mislimi in molekulami prav majhna.

Besedi : Ljubim te! Povzročata občudovanje in duh ljubeznive mladostne ljubezni in iskanje metamorfoze. Čustva v mislih ljubljene osebe se spremenijo v molekule adrenalina, ki se poženejo skozi krvni obtok. Na strani najinih srčnih celic, se vsaka celica ustrezno odzove na ljubezen, je utripanje srca, ki je hitrejše od normalnega utripanja. Telo se počuti spremenjeno, sprejeto, ljubljeno in se počuti lahkotno in veselo in svet se zdi prijetnejši, živahnejši, vsakdanje težave so v celoti izginile.

Skrivnost ljubezni, ki sproži veselje in srečo v srcu je življenjsko pomembna. Na podoben način je izjemno pomemben nenasilen sočutni jezik s katerim se sporazumevava in se vsi sporazumevamo.

Besede imajo moč, da programirajo zavest. Radost v srcu predstavlja življenje vsakemu človeku in omogoča resnično ljubeznivo ljubezen, kar nama podaljša čudovito življenje.

Inteligenca pa se pretaka in se pretaka, a samo od vsake osebe same je odvisno ali bo pretok v njeni smeri uspešen.

Vsak impulz inteligence sreča svoj fizični odgovor.

Telo ohranja ravnovesje s kompleksnimi ritmi in cikli.

Ko je telo uravnovešeno, pošilja signale ugodja in udobja. Udobje kaže, da je že nastopila neka oblika harmonije, ravnotežja in da je življenje usklajeno z ritmi telesa, kar normalno pretaka biološke informacije. Gre za povezovanje uma, telesa in duha.

Gre za stanje enosti, v katerem služijo vsi dogodki enemu samemu smislu, ki je inteligenten, ljubeč in smotrno urejen.

Vsi si želimo, da bi bilo bolečine in trpljenja konec.

Življenje je pot prebujanja, katerega namen je največja možna mera izpolnitve in radosti za vsakogar, brez izjeme.

Ljubezen živiva, moja ljubeča ljubezniva ljubezen, na ravni zavesti, ki govori. L jubezen sva, kar pomeni, da živiva na ravni, kjer se ljubezen lahko le razvija. Dolgo živeči ljudje nismo povsem naključna skupina posameznikov, marveč vsi po vrsti utelešamo vrednote svobode. Nihče ne more mimo najine močne privrženosti svobodi in neodvisnosti. Vse življenje se zavedava in izogibava okoliščinam, ki omejujejo. Svojo neodvisnost in svobodo visoko ceniva. In ljudje smo zelo prilagodljivi. Nadpovprečna inteligenca omogoči človeku, da lažje ohranja zdravje in zna reševati osebne težave.

Sva zagovornika enostavne presne žive sadne in zelenjavne prehrane, saj edina prinaša resnično zdravje in to s svojim primerom dokazujeva že dolga leta in sploh ne poznava ne bolezni, ne česarkoli drugega v obliki fizičnih bolečin ali kaj podobnega.

Veliko gibanja na svežem zraku in soncu je nekaj izjemno čudovitega. Razvila sva umirjen in brezskrben značaj.

Vzorec fibroplastov, ki so celice, ki so v veznem tkivu, na primer v hrustancu in te celice lahko živijo večno, če so le v dobrem, njim ustreznem ugodnem okolju.

Notranji bioritem telesa je v drobnem vozlišču nevronov v hipotalamusu znanem kot supra – hiarizmatično jedro.

Ta kupček tkiva, ki ni večji od konice svinčnika, ureja občutek telesa za čas. Možgani z leti stalno ustvarjajo nove povezave. Nevroni se stalno spreminjajo. Sinapsa je povezanost preko dendritov. Duševno aktivni ljudje imamo res nastajajoče nove dendrite. Ves čas. Kot las tanke nitke dendriti. Beseda dendrit je nastala iz starogrške besede, ki pomeni drevo.

Pojav je podoben prepletanju več dreves, ki jih ziblje veter.

Niti dve možganski celici se dejansko fizično ne stikata. Druga k drugi sežeta preko presledka sinapse, za kar uporabljajo stotine oziroma tisoče tankih nitk – dendritov. Tam, kjer se dva dendrita skoraj stikata, lahko nevron pošlje drugemu signal. Možgani imajo lastne naravne mehanizme, ki služijo temu, da se možgani vse življenje lahko aktivirajo. Odločilen je človek sam.

ČISTI STIKI. *

dr. Anton Breznik

Naš najmlajši pesniški rod nam je zmešal stike. Harmonično soglasje, v katerem so zveneli čisti in srebrni glasovi stikov od časa Prešerna in Levstika, Jenka in Stritarja, Gregorčiča in tudi še Aškerca, do Cimpermana in Medveda, je začela motiti naša moderna. Zupančič, Kette, Aleksandrov ter Prelesnik in Sardenko, ki so sploh obliko večkrat žrtvovali idejam, so se obrnili od soglasne tradicije in začeli rabiti stike, ki so bili preje nezaslišani v naši poeziji. Ta razkol so mladi še povečali in tako se stiki pri novih pesnikih ujemajo večinoma le še po črki na oči, glasove pa smejo čuti le kosmata ali celo gluha ušesa. Vendar pa se pesniki motijo, če mislijo, da je vzroka temu iskati v stremljenju in bistvu moderne struje. Tako se izgovarja Zupančič, ocenjajoč Kettejeve poezije, češ da je modernim pesnikom glavna stvar ideja in vsebina, oblika pa da se lahko žrtvuje vsebini. Glede na nedostatke pri Ketteju piše namreč Zupančič: »Kar pove, pove (pesnik) zato, ker mora to povedati, a ne, ker se morda lepo glasi ... Kjer sili ideja prekrepko in presamovoljno na dan — tam se (Kette) ne briga za formo« (Lj. Zv. 20. 511). Toda propada čistih stikov in glasovne oblike sploh pri nas ni zakrivila moderna kot taka — ker moderna je po svojem bistvu zastavila vse svoje moči ravno na obliko umetnine, temuč nekaj čisto drugega.

Da se je oblika pri nas zanemarila ravno v času, ko je nastopila moderna, je nekaj čisto slučajnega. Vzrok je poglavitno v tem, da se je ravno v tistem času mahoma opustila skrbna in natančna pisava v pesmih, ki je bila od nekdaj last slovenske umetne poezije. Do tistega časa so se namreč v pesmih stiki in tupatam celo kočljivejše besede sredi vrstic zaznamovale z naglasnimi znamenji, kjer je vsled pomanjkljivih črk pravilna izreka to zahtevala. Tega se ni držal samo kak pesnik jezikoslovec, temuč vsi naši pesniki od nekdaj. To je bila zakonita navada za pisavo naše pesmi. Za pesem se je zahtevala skrbnejša pisava nego za prozo, ker ima tam izreka svojo posebno veljavo. V Kranjski Čbelici in prvih letnikih Novic se niso zaznamenjevali samo stiki, temuč tudi besede sredi vrst. Prešernove poezije skrb za pravilno izreko celo pretiravajo, ker nosijo naglasna znamenja celo besede, ki jih res ne potrebujejo. Take pisave se je poprijel tudi Glasnik in za njim Dunajski ter Ljubljanski Zvon, posebno zadnji je vestno zaznamenoval stike in povsod, kjer je bila v sredi vrstic res potreba. V te stopinje je stopil tudi Dom in Svet. Kakor v listih tako so pisali pesmi pesniki tudi v posameznih izdajah.

Ali zdajci se zgodi nekaj, česar bi ne bili pričakovali. V. Bežek povzdigne glas proti rabi naglasnih znamenj! Kako značilno za duha slovenskega jezikoslovja, da se ustavi soglasni tradiciji pisave mož – jezikoslovec! To se je zgodilo v razpravi o Levstikovih zbranih spisih, ki jih je izdal Levec. Levec je v izdaji obžaloval, da ni mogel vsled tiskarskih zaprek pridržati vseh Levstikovih naglaskov. »Zadnja leta«, tako piše Levec, »je naš pesnik posebno čislal poudarek ali naglas ter v pisavi vsako besedo naglaševal s primernim akcentom. Želel sem to posebnost pesnikovega pisanja v poezijah ohraniti ... toda ... moral sem naglase večinoma opustiti in pridržal sem jih samo tamkaj, kjer so se mi zaradi dvoumnosti ali zaradi pevske mere zdeli neobhodno potrebni; marsikomu bodo še ti presedali.« — Bežek je zavrnil nato Levca tako-le: »Prostodušno priznavam, da sem med temi zadnjimi tudi jaz ... Sicer pa si ne morem kaj, da ne bi o tej priliki izrazil misli, katera me obhaja že davno. O naglaskih je namreč »po pameti taka sodba naša,« da jih v navadnih knjigah prav nič ni treba, v pesmih, kjer nam navadno že mera narekuje naglas, še menj nego v prozi, in da niso za nič drugega, nego da se ž njimi nepotrebno trapijo stavci (!). Živim jezikom ne treba nikakeršnih naglaskov, in hvala Bogi!, naša slovenščina je še nekoliko živa ... Nikakor s tem ne trdim, da sta izreka in naglaševanje naše knjižne slovenščine ustanovljeni; ali o tem naj se uči ondu, kjer se je sploh treba tem rečem učiti; v šolah in učnih knjigah ... Naglaski, kakeršne rabi »Ljubljanski Zvon«, utegnejo tedaj imeti veljavo za tujca ali za naše pozne potomce« (Lj. Zv. 13. 108,109).

Ako bi na svetu zmagovali razlogi, bi bila šla pisava v pesmih nemoteno preko takih nedolžnih razlogov, in tako je res v Lj. Zvonu in drugih slovenskih listih ostalo vse pri starem. Toda l. 1895. je prevzel uredništvo Lj. Zvona — Bežek, in tedaj še le se je naglas stresel! Naglas je tedaj v pesmih vseh mladih pesnikov — sfrčal, in pustil ga je novi urednik samo starim sotrudnikom (Aškercu)! Toda v dveh letih se je osamljenosti tudi Aškerc naveličal in poslej so bile Zvonove pesmi dosledno brez vsakega naglaska. Na svetu pa je že tako, da je moč slabega zgleda neprimerno silnejša nego dobrega, in tako se za dalje časa tudi Dom in Svet ni mogel več ustavljati: starejši pesniki Hribar, Medved, dr. Opeka so se upirali novi praksi še nekako pet let, toda naposled so tudi ti podlegli.

Posledice tako nepremišljenega koraka niso mogle izostati. Izšolani starejši pesniki so pesnili sicer po svoji tradicionalni tehniki tudi zanaprej še dovršeno, toda novi rod, ki je stopil brez šole na pozorišče, se v novi pisavi ni mogel več gibati: brez naglaskov naš črkopis ne loči poluglasnikov, ne dolgih in kratkih zlogov, ne raznih e in o-glasov itd., in novi rod ni znal več delati stikov. Ker mu nova pisava ni več kazala raznih glasov, je delal stike samo po črkah, ne po glasovih. Kako se mladi gibljejo, so starejši pesniki kmalu opazili; tako je potožil Medved:

— — proč z vsako rimo!

Razpadi klasicizma mirni red!

Tako zdaj vsi med siti svet trobimo (Dom in Svet 14. 398). Kako so čisti stiki poslej v Lj. Zvonu propadli, naj nam priča nekaj zgledov.

Grmič je cvel — dete milo jaz objel (16. 480); s puško tenko — dajte za ženko (17.326); lilija vzcvela — šumela (Aleksandrov, 18.258); Pa dovoli mi, dovoli — da bi enkrat smel — plesati z nevesto okoli — z drugimi vesel (Aleksandrov, 20.2) V eni sami pesmi ima n. pr. Zupančič toliko slabih stikov: Po blatnih stezah — si otresemo prah; v rokah — plamenček plah; brez kesanja, pokore — skrunimo svete dvore; plamen — sredi sten (20. 137), In še nekaj, bratje, rad bi rekel — V prsih nosiš sam svoj raj, svoj pekel (20. 358); do neba — v dno peklà (21. 149); deklè — srcé (21.105); četi dve — prihrumeli ste (I. Šorli, 22.114); sto let — čez polje gre trepet (Šorli. 22. 114). Ne vidim potov, stez — na desni buta življenja ples (22 100).

V nekem sonetu so stiki:

O hvala lepa Vam za dobre svete!
Vi mnoge knjige čitate učene,
gotovo napak ne učite mene,
da slik ni treba za slovenske kmete.

Pač res: pod njimi pajek mreže plete,
in drug mrčes pod nje se zbira s stene,
ki s trudom le se izpod slik prežene;
a gol zid z metlo lahko se omete (19. 674).

Bodi dovolj zgledov! Slabi stiki, ki so bili dotedaj v Lj. Zv. jako redki, so bili sedaj redno na vrsti. Dobre in čiste stike je zahtevala preje že sama pisava! Oglejmo si nekaj zgledov iz poslednjih letnikov Lj. Zv., da vidimo, kako so se pisale take reči po starem : kaj bi péti jaz ne smèl — da bi z brati vred slovèl (11. 21) V tebi živel bom, imèl — s to izgubo bom trpèl (11. 87).

Duh se móžu vrača v léta — ko mu cvèla je pomlád — ko minila dôba cvéta — In zoréval mu je sád (Stebor, 11. 660).

Doklèr se pretakal po gôri — Veselo je šumèl; — kdo zná li, zakaj pa v dolino — Užaljen je prispèl (11. 551).

Žêlja se mi izpolnila — V domovino svojo sem dospèl — kjer mi duša slast uživa — kjer mi nekdaj raj cvetèl (L. Pesjakova, 12. 338).

Pomlad ljubezni v me je déhnil; — Odkar mi cvèt je tá usèhnil, — Pomlád ne cvète záme (12. 227).

Stezà po travnici kot svètel pas — Držala v najino je rôdno vas, — Od stèze pa široka bela cesta — Med njivami se vila je do mesta (13. 131).

Pekèl vesel razpora se grohoče (Cimperman, 10.411); po kaj prišèl si, dragec moj? Prišèl sem, da te vidim, čujem (10.30).

Kako so tedanji uredniki mislili o stikih, zvemo iz listnic uredništva, kjer so se grajale napake mladih pesnikov. Tako beremo n. pr. Lj. Zv. 11. 127: »vesél — trpèl... to menda vendar niso rime« ; v 13. letniku, 256 se grajajo sledeči stiki: »dél — šèl, deklè — vodé, píl — poljubíl, deklè — vé«; toda taki stiki se niso samo v listnici grajali, temuč se v pesmih res tudi rabili niso. In res je imel Zvon pod Levčevim in Funtkovim uredništvom tako čiste stike, kakor smo jih vajeni brati pri starejših mojstrih, pri Prešernu, pri Cegnarju in Valjavcu, Jenku in Levstiku ter Stritarju in Gregorčiču.

Kakor pri Zvonu tako so propadli stiki pri mladih pesnikih pod novo pisavo tudi pri Dom in Svetu. Medved in dr. Opeka sta po obliki jako dovršena, nekoliko manj Hribar: tem sta se pridružila pozneje še Finžgar in Meško, ki imata še fin čut za obliko. Toda mladi rod je premotil slab zgled pri Zvonu; mnogokrat je v eni sami pesmi M. Prelesnikovi več slabih stikov kakor v vseh Medvedovih in Opekovih pesmih skupaj; tako je n. pr. v pesmi, ki ima 24 vrstic, toliko le slabih stikov: poreden — zameden (t. j. zamȅden ozir. zaméden); na cesti — zabresti; sneg, le medi! — vedi (t. j. védi, wisse); vedi — medi (isto), Dom in Sv. 12. 99. Modernega duha se je navzel tudi Sardenko. Pri njem nahajamo stike, kakor: ko sonet je za sonetom — s tvoje lire sladko pel, — angel smrti jih je slušal — in po liri hrepenel (12.346). Äli: Ädam menda je tako — raja bil vesel — kakor se je griček moj — ljubezniv mi zdel (14. 673). Ljudmila ima n. pr. take le stike: Ce ni poti, če ni steze — do sestanka najti več, — če ni duši s tabo zveze, — Z Bogom, z Bogom — Tisoč sreč (14.308). Mira rabi stike, kakor: po cesti — rož ne vidim cvesti (15. 114).. . Naj bo zgledov dovolj!

Tak je blagoslov nove pisave, ki jo je vpeljal Bežek. Ali naj se taka pisava pridrži tudi še zanaprej? Po načelih, po katerih se jemljo pravila za pisavo, se moremo še vedno zateči k prejšnji praksi ter pisati, kakor se je pisalo od nekdaj do okroglo 1900. Dolžnost, pisati po starem, bi imela zlasti šola, ki ima nalogo učiti pravilno izreko.

S staro pisavo bi se dal tudi na novo vzbuditi čut za čiste stike. Da bi ostalo pri nas pri takih stikih, kakor so prišli sedaj v navado, s to mislijo se ne smemo sprijazniti; da bi se smeli jemati za stike glasniki, ki nimajo prav nobenega soglasja, naj bi zabranila vsaj šola v svojih čitankah in po slovnici. Pesmi s takim stikom, kakor je n. pr. v Zupančičevi »O Indiji Koromandiji«, ne sodijo v šolsko berilo:

Tja v Indijo, tja v Koromandijo
pa dedek naš lani odšel je!
»Otroci, le pridno ubogajte!
Ko vrnem se — to bo veselje! Čit. I « 113.

Beseda: odšel — se je pri nas pisala v pesmih domalega 100 let s polglasnikom: odšèl — in kako se more potem ujemati z — veselje!

Čitanke bi pač morale tudi nekoliko soglašati s šolsko slovnico in se ravnati druga po drugi! In šolska slovnica ima glede stikov zelo stroge zahteve, morebiti res prestroge. Kar piše slovnica o rimah (10. izd. 289—90), je vzeto iz Stritarjevih literarnih pogovorov, Dun. Zvon I, 206, kar pa je nekoliko pretirano in prestrogo. Tako ni res, da bi bila rima čista samo tedaj (prim. str. 289 v slovn.), če se ujemajo ne le samoglasniki, temuč tudi soglasniki. Ujemati se morajo glasovi, ne pa črke; stik se določa po načelih, katera veljajo za izreko in ne za pisavo!

Tudi se ne sme trditi, da bi bile »slabe rime« (prim. v slov. 290) n. pr. lepó — pojô, t. j. ozki ó in ǫ ; v slovenščini sta se oba ozka o in e jemala kot stika že od Vodnikovih časov. Ločita se tudi v olikani izreki le po finih nuancah. Kar pa se loči med seboj le neznatno in komaj čutno, se sme jemati za stik, in se je tudi vedno jemalo. Valjavčevi nazori, do katerih je prišel šele po svojem filološkem študiju, so za poezijo nesprejemljivi. On misli: »Dobri stiki so taki, ki imajo samo glasnike enake in enakega glasu in naglasa. Rimovati se sme le postavim: e spet z e a ne z e ali celò z o; p le z o, a ne z o ali celò z o itd.« (Valjav. poezije, IV.).

Pravega razloga tudi ni, čemu naj bi bile »rime v besednem deblu krepkejše kakor v končnici« ter da »se morajo v rimo postavljati tiste besede, ki imajo v stavku poseben pomen in poudarek« (prim. str. 290), to so Stritarjeve samovoljne zahteve.

Zahtevati se mora od stikov le, da se ujemajo kratki zlogi le s kratkimi in dolgi z dolgimi; ujemati se morajo dalje široki samoglasniki s širokimi in ozki z ozkimi; poluglasnik se more ujemati tudi le s poluglasnikom. Za stik je dovoljeno jemati izreko samoglasnikov po različnih narečjih, tako da ima ena beseda lahko stik s več glasniki, n. pr. dovoljeno je: Vélik se zbor je se šèl — jaz sem na strani sedel — Medved (D. i. Sv. 11. 338), ker se sedèl — izgovarja lahko tudi sedù poleg vzhodne izreke: sedèw.2

Dovoljen je stik, kakor: širina mirna, neprezirna — ladija prešerna, zvezda večerna, Kette (Lj Zv. 18. 551) — ker se i ter e — pred r-om v mnogo narečjih ne ločita po izreki.

Soglasniki se smejo stikati vedno, ako se ujemajo v izreki, naj se tudi različno pišejo, n. pr. Bog — rok, nas — mraz, plot — rod, laž — velikaš (Aškerc, Lj. Zv. 17. 193) bridki — vitki (L. Pesjakova, Lj. Zv. 12. 338) ker pravila stikom določa izreka, ne pa pisava!


* Izreka v poeziji, VII. poglavje, VII. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1911/12, str. 21-26.

1 Slabi stiki so zelo redki, največ Aškerčevi, n. pr.: cvetica cvetè — ne vé — trijé (3. 285); kolesa se vrté — deklè (7. 1); deklè — mi jašemo leté (10. 641); v dvorani sred pekla — je povódenj pritekla (13.129); uprè — govoré (12. 197); ostali so še n. pr. lice rožno bo ocvelo — ovenelo (Svojmir, 5. 451); gozd zelèn — zmrzel je srén (Medved-Bistran 10. 705).

2 Glede izreke l-a citiram besede Aškerca, ki mu gre glede pesniškega jezika in okusa vsaj toliko besede, kakor vsakemu drugem u; on pravi: »Slutimo, da ‘rekel’ ne zmaga, nego da obvelja naravnejša izreka ‘rekЬw’ (t. j. reku). V poeziji tudi vzlic novi . . . l-ovski teoriji n. pr. oblike: vil (gen. pl.) — bil, kristal — dal, pil — sil, rekel — dekel, — šel — model ... niso prave rime« (Lj. Zv. 21. 851).

MISLIM, TOREJ SEM NOR

Jasim Mrkalj-Kadmusr. 1945

Mislim, torej sem nor.


Rešite se! Med norci obvezno zaigraj bedaka.


Od norosti nimajo koristi le psihologi, psihiatri in politiki.


Strah in sovraštvo imata skupne korenine.


V zdravem telesu je lahko najbolj pokvarjena duša.


Od volov se biki nimajo kaj naučiti.


Za malo denarja, malo prijateljev.


Do nebes so me privzdignili, potem spustili.


Med dvornimi norčki je bedaček kralj.


Mnogo nas je, ki jih je domovina razdedinila.


Osamosvojiteljem smo vrjeli kot bogovom, zato smo zdaj v vicah.


Kaj bi se zgodilo, če bi Adam bil homoseksualec.?


Dobra knjiga je kot oljka. Več stoletij daje sadove.


Ko se konča volilna predigra, sledi parlamentarno onaniranje.


Najlepše se smejijo tisti, ki imajo denar za zobozdravnika.


Še vedno nimamo enciklopedije človeške neumnosti.


Ne streljajte na življenske cilje.


Tudi osli trdijo, da beseda ni konj.


Najhuje je, če padeš s konja pod človeka.


Bežimo, zmaga je naša.


Če trkaš na človeško vest, se ponavadi le usta odprejo.


Bolje je če govoriš pametno v enem jeziku kot bedasto v treh.


Vsak je svoje sreče kovač, če ima več želez v ognju.


Pazite se kameleonov, ki so vedno iste barve.


Laž je edino orožje politikov, ki zavajajo.


Prepovedano je zaletavati se v zid s prazno glavo.


Na mladih ostaja svet, toda grehi očetov tudi.


Jaz imam rajši golo žensko kot golo resnico.


V maščevalnem objemu sovražnika ne smemo popuščati.


Človek, ki se plazi močno zavida stonogi.


Narod, ki klečeplazi pred tujcem ponavadi osedlajo.


Samolepilni ljudje so bili prej kot samolepilne znamke.


Generali listajo zgodovino z avtomatsko puško.


Politiki laži podkrepijo z obilico dejstev.


Če hočeš zlesti na belega konja, moraš najprej jahati delavce.


Politiki in menagerji vedno imajo dovolj moči, da prenašajo tujo revščino.


Na Balkanu je evolucija zastala. Vladajo še vedno opice.


Postavite spomenik poštenjaku namesto neznanem junaku.


Zakaj bi iskali mesto na soncu, če je v senci lepše.


Ne dajajte viagre policistom. Njihove batine so vedno trde.


Ljudje železne volje ne jokajo samo zaradi tega, ker solze povzročajo rjo.


Danes je vse težje gledati ljudem v oči, kjer se jih toliko plazi.


Poštene obljube prihajajo iz srca, velike obljube pa iz ust.


Sovraštvo omejenih niti ni nevarno. Nevarno je njihovo prijateljstvo,


V demokraciji je veliko strankarskih diktatorjev.


Sivi lasje so lahko tudi posledica pogostega pranja možganov.


Sanjali smo svojo državo. Ko smo se zbudili, je bilo vse sprivatizirano.


Neprenehama so me božali po glavi in tako sem postal plešast.


Vsi karieristi morajo režirati svojo preteklost.


Bogatuni imajo srce takoj za denarnico.


Da postaneš prasec, ni nujno, da se rodiš v svinjaku.


Ne trepljajte me po ramah, poškodovali mi boste hrbtenico.


Človeška vrsta je nastala šele po opičjih napakah.


Ne hodite po mojih stopinjah, mene so večkrat prevarali.


Davek na pamet so razpisali bedaki.


Učite se na napakah inteligentnih grešnikov.


Bolje je biti naravno inteligenten kot akademsko neumen.


Piši, kakor govoriš, in govori čim manj.


Če bi razum bil edino orodje, bi generali izumrli.

Poročilo o razstavi dieHolasek »Always Free Entry«

REDEK POJAV V REDKI MARIBORSKI ATMOSFERI

Mario Berdič

Ni tako redek pojav, da se nekdo odloči zapustiti svoj osnovni poklic in se preusmeriti v takšno dejavnost, ki je zanj bolj osrečujoča in izpolnjuje celostno osebnost, kot je to storila Petra Holasek, z umetniškim imenom dieHolasek, iz Gradca, saj je opustila svojo pravniško kariero in se uspešno predala umetniški ustvarjalnosti. Tisto nekaj, kar jo po osnovni likovni izobrazbi morda loči od večine avstrijskih likovnic, je šolanje pri nekdanjem razvpitem dunajskem akcionistu Hermannu Nitschu (soustanovitelj gibanja Wiener Aktionismus), ki je nekdaj s svojimi privrženci, ob izvajanju »škandaloznih« happeningov, z orgijami navideznega samopohabljanja, raztelešanja živalskih trupel, brizganja krvi po platnih ter ohranjanja akcij v obliki filmskih zapisov, v šestdesetih letih pretresal ne le avstrijsko marveč celotno svetovno umetniško sceno in kulturno občinstvo.

Sicer pa pri umetnici dieHOLASEK pogrešamo brizganje živalske krvi, pa tudi izdatnejšega prelivanja barve po platnih, saj je akcijsko slikarstvo (action painting) z drippingi dopolnila z gestualnimi potezami s čopiči in debelimi barvnimi nanosi, pogosto stopnjevanimi do nizkoreliefnih impastov, posredujoč slikovni površini mestoma tudi strukturalistično razbrazdanost, vključno z uporabo neslikarskih materialov na robu informela, četudi je ohranila klasično nitschejevsko rdečo barvo kot osnovno, ekspresivno izpovedno sredstvo. Poleg brezobjektnih abstraktnoekspresionističnih in akcijskih platen ali papirja, najdemo v slikarkinem opusu tudi prepoznavne likovne objekte, kot so močno stilizirani cvetovi, praviloma rdeče barve, simbolizirajoč strast, ljubezen in samožrtvovanje (za razliko od neustvarjalnega samopohabljanja), neredko posejanih po celotni slikovni površini v smislu horror vacui, ki pa jih lahko interpretiramo tudi kot neposredne aluzije na utripajoča srca, v ponavljajočem se ritmu odrešujoče ljubezni.

Poleg nedavne velike pregledne razstave v dunajski galeriji Avatar, kjer jo je s svojim obiskom počastil celo sam veliki mojster Hermann Nitsch, čigar zgledu so nekoč trumoma sledile ženske umetnice v gibanju Feministični akcionizem, se dieHOLASEK tokrat presenetljivo predstavlja tudi v mariborski galeriji RRRudolf, kjer ob izboru svojih platen in papirjev hkrati razstavlja duhovite prstane, opremljene z raznimi najdenimi, namenoma kičastimi, miniaturnimi predmeti, kot so piščalke v obliki ptičkov, plastične igračkaste figurice, med drugim celo kompas in špetir, morda najbolj oseben pa je prstan s t.i. »hercpinzlom« ali srčnim čopičem, ki očitno simbolizira umetničino likovno ustvarjanje z vsem srcem, ki ga na ta ali oni način lahko dejansko najdemo povsod po slikah.

Poleg srčkov so umetničina stalnica tudi kokošje perje, ki ga rada raztrosi po tleh razstavišč, ob mariborski razstavi pa je ob ogledu Lenta in z labodjim perjem prekritim dravskim obrežjem dobila navdih za neke vrste »peresno« instalacijo na balkonu razvaline nasproti stare hladilnice na Vojašniški ulici, vključno s štafelajem, na katerega je bil pritrjen plakat njene razstave v galeriji RRRudolf. Še več! dieHOLASEK si je celo drznila poslikati skrito steno hladilnice nasproti vhoda v galerijo, seveda s svojim prepoznavnim srcem v nadnaravnem, muralnem formatu, jasno da na grozo sosednjih stanovalcev in JSKD.

Notica

ČE JE COBISS TEŽKO (NI MENI)

Marjan Pungartnikr. 1948

Znašel sem se v tujini in brez svoje knjižnice. V njej je tudi Antologija ruske poezije 20. stoletja, ki jo je leta 1990 izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Potreboval sem avtorje, ki jih je slovenski sestavljalec (Tone Pavček) izbral. Pričakoval sem, da jih bom našel v Cobiss. Pa jih nisem, čeprav bi skoraj pričakoval – saj sem jih našel za mnoge zbornike. A Cobiss je včasih tudi luknjast (sploh kar zadeva revijalne objave, jugoslavistiko in tudi rusistiko za knjige, ki so v skladiščih ostale neobdelane) in tudi v tem primeru je katalogizator najbrž presodil, da izbranih avtorjev ni potrebno navesti. Rekel sem si – če jih je Cobiss težko, ni meni. Pa jih navajam v tem zapisu:

Vladimir Solovjev (Владимир Соловьев), Innokentij Annenski (Иннокентий Фёдорович Анненский), Fjodor Sologub (Фёдор Сологуб), Vjačeslav Ivanov (Вячеслав Иванов), Zinaida Gippius (Зинаида Гиппиус), Konstantin Balmont (Константин Бальмонт), Valerij Brjusov (Валерий Яковлевич Брюсов), Ivan Bunin (Иван Алексеевич Бунин), Maksimilijan Vološin (Максимилиан Александрович Волошин), Andrej Beli (Андрей Белый), Aleksander Blok (Александр Александрович Блок), Velimir Hlebnikov (Велимир Хлебников), Nikolaj Gumiljov (Николай Степанович Гумилёв), Nikolaj Kljujev (Николай Алексеевич Клюев), Osip Mandelštam (Осип Мандельштам), Vladislav Hodasevič (Владислав Фелицианович Ходасевич), Anna Ahmatova (Анна Андреевна Ахматова), Igor Severjanin (Игорь Северянин), Vladimir Majakovski (Владимир Владимирович Маяковский), Boris Pasternak (Борис Леонидович Пастернак), Marina Cvetajeva (Марина Ивановна Цветаева), Georgij Ivanov (Георгий Владимирович Иванов),Sergej Jesenin (Сергей Александрович Есенин), Eduard Bagricki (Эдуард Георгиевич Багрицкий), Nikolaj Tihonov (Николай Семёнович Тихонов), Nikolaj Zabolocki (Николай Заболоцкий), Daniil Harms (Даниил Иванович Хармс), Leonid Martinov (Леонид Мартынов), Varlam Šalamov (Варлам Тихонович Шаламов), Arsenij Tarkovski (Арсений Александрович Тарковский), Marija Petrovih (Мария Сергеевна Петровых), Aleksander Tvardovski (Александр Трифонович Твардовский), Vadim Šefner Вадим Сергеевич Шефнер (), Boris Slucki (Борис Слуцкий), David Samojlov (Давид Самойлов), Jurij Levitanski (Юрий Давидович Левитанский), Jevgenij Vinokurov (Евгений Михайлович Винокуров), Gleb Gorbovski (Глеб Яковлевич Горбовский), Robert Roždestvenski (Роберт Иванович Рождественский), Andrej Voznesenski (Андрей Андреевич Вознесенский), Jevgenij Jevtušenko (Евгений Александрович Евтушенко), Gennadij Ajgi (Геннадий Айги), Aleksander Kušner (Александр Семёнович Кушнер), Viktor Sosnora (Ви́ктор Алекса́ндрович Сосно́ра), Bella Ahmadulina (Белла Ахатовна Ахмадулина), Junna Moric (Юнна Петровна Мориц) in Josif Brodski (Иосиф Александрович Бродский).

Najbrž si moramo pomagati sami. Verjetno je nujna kakšna nevladna internetna stran za knjige, ki jih imajo ljudje v svojih knjižnicah, niso pa v javnih knjižnicah, in zlasti za revialne objave, kar je morda najšibkejša točka Cobiss nasploh. Nekaj pokriva digitalna biblioteka, pa seveda ne vsega. Cobiss ni sposoben slediti online objavam. Namesto da bi omogočil samokatalogizacijo, vztrajajo on in knjižnice pri z njihove strani kvalificiranih katalogizatorjih. Ah, saj je enako tudi z digitalizacijo knjižničnega gradiva. S takšno taktiko hoče sicer reven knjižnični sistem izsesati kakšen denar iz beraškega proračuna za kulturo, a to dolgoročno pelje v slepo ulico.

Vsi notni zapisi (Priredbe priljubljenih pesmi za mešane, mladinske, moške in ženske zbore)

LJUDSKE DRUŽABNE PESMI

Jože Leskovarr. 1934

Zakaj bi veselo ne pela,
zakaj bi vesela na bla?
Saj vsak dan ‘krog mojega čela
mi sap’ca slovenska pihlja.

Prav tako kot poje pesem, razmišljamo pevke in jaz, njihova zborovodka. Razveseliti želim sebe in naše poslušalce z ljudsko pesmijo, tako, kot so nam jo zapustili predniki, z majhno obogatitvijo – zapisano v večglasju.

Zakaj tako? Minili so časi, ko smo po domovih oh večerih ali pri delu peli skupaj s starši, sosedi, prijatelji in se otroci od odraslih učili umetnij večglasja. Pridobitve napredka so nam s tako ali drugačno ponudbo vseli vrst glasbe zapolnile sleherni trenutek – s svojim petjem kar ne pridemo zraven. Le poslušalci smo. Vedno manj nas je, ki znamo peti ljudske pesmi, še manj pa je tistih, ki bi bili vešči večglasja. Zato sem prosila kolega g. Jožeta Leskovarja, da za Ženski zbor Ljubečna in vokalno skupino CVET iz Celja priredi izbrane pesmi v slogu ljudskega prepevanja. K prošnji za priredbo sem postavila še željo, da naj bodo le te blagoglasne in preproste, da jim bomo kos mi, pa še mnogi drugi zbori, da jih bomo pele na nastopih, pa tudi sebi v zabavo.

Gospodu Jožetu Leskovarju se zahvaljujemo za izpolnjene želje in hkrati vsem slovenskim skladateljem (tudi njihove pesmi pojemo), ki so se potrudili v priredbah ohraniti ljudsko izročilo.

V Celju, 17 .08. 1996

Vida Bukovčeva.

Izpolnil sem željo: Naj bodo pesmi tako zapisane, da pevkam ne bodo delale težav, da bodo hitro šle v uho in da jih bodo rade prepevale!

Vaš
Jože Leskovar

Slovenj Gradec, 7.08.1996


Pesmi:

Fantje po polj gredo Snamite datoteko

Fantje po polj gredo Snamite datoteko

Kaj pa, dekle, tukaj delas? Snamite datoteko

Bog je ustvaril zemljico Snamite datoteko

Kadar boš na rajžo šel Snamite datoteko

Odpiraj, dekle, kamrico Snamite datoteko

Terzinka Snamite datoteko

Moj fantič je prijezdil Snamite datoteko

Ne bom se možila Snamite datoteko

Jaz sem si pa nekaj zmislil Snamite datoteko

Lan’ sem ji kupil Snamite datoteko

Kaj nam pa morejo! Snamite datoteko

Majolka, bod’ pozdravljena Snamite datoteko

Nekoč v starih časih Snamite datoteko

Prej pa ne gremo dam Snamite datoteko

Bom šuštarja vzela Snamite datoteko

Je bela cesta uglajena Snamite datoteko

Pa kol’kor tol’k Snamite datoteko

Dekle je prala Snamite datoteko

Pa sem rajtal študirat’ Snamite datoteko

Pa te pesmi so preč Snamite datoteko

Kol’kor kapljic, tol’ko let Snamite datoteko

»Vezi med ljudmi – Zwischenmenschliche Bindungen« 2016

RAZPIS NATEČAJA ZA SODELOVANJE PRI ZBORNIKU »VEZI MED LJUDMI – ZWISCHENMENSCHLICHE BINDUNGEN« 2016

Razpisi -

KULTURNO DRUŠTVO NEMŠKO GOVOREČIH ŽENA »MOSTOVI«
KULTURVEREIN DEUTSCHSPRACHIGER FRAUEN »BRÜCKEN«
Barvarska ul.5
2000 MARIBOR
kulturno.drustvo-mostovi@triera.net

Maribor, 2. 8. 2016

Kulturno društvo nemško govorečih žena »Mostovi« v okviru izvajanja svojega društvenega programa razpisuje natečaj za sodelovanje pri zborniku »Vezi med ljudmi – Zwischenmenschliche Bindungen« 2016. K sodelovanju vabi tiste, ki želijo s svojimi literarnimi besedili prispevati k sporazumevanju in širjenju kulturnega sodelovanja v evropskem duhu v kontaktnem prostoru z nemškim jezikom. Namen razpisa je spodbujanje nastajanja izvirnih besedil v nemščini in prevajanje izvirnih slovenskih besedil v nemščino.

Natečaja se lahko udeležijo člani društva in drugi zainteresirani iz Slovenije, simpatizerji društva, ki pišejo v slovenščini ali v nemščini, s svojimi izvirnimi neobjavljenimi besedili v prozi ali poeziji. Poslano besedilo lahko obsega do 5 krajših pesmi poezije ali do 5000 znakov s presledki pri prozi (Dokumentarnih besedilih in esejih) v elektronski obliki (MS Word) na naslov elektronske pošte društva (kulturno.drustvo-mostovi@triera.net) do 30. septembra 2016.

Teme besedil sicer niso omejene, prednost pa bodo imeli prispevki na temo Štajerska in Maribor, njuna sedanjost ali preteklost ter življenjske izkušnje v tem delu naše domovine. Upoštevali pa ne bomo prispevkov, v katerih je izražena kakršna koli narodnostna, verska ali druga nestrpnost. Edini kriterij pri izboru besedil bo njihova kakovost.

Strokovni sodelavci društva bodo poslana besedila pregledali in iz prejetih prispevkov izbrali po strokovni presoji tista besedila, ki bodo objavljena v dvojezičnem, slovensko-nemškem zborniku »Vezi med ljudmi – Zwischenmenschliche Bindungen« 2016. Zbornik bo izšel ob koncu leta 2016.

Društvo bo krajše odlomke iz besedil uporabilo pri predstavitvah zbornika izključno na kulturnih prireditvah.

Predsednica društva:
Veronika Haring

RAZPIS ZA DELAVNICO »ŽETEV PRED SETVIJO«

Razpisi -

Pozdravljeni, dragi literati.

KUD MATIČEK razpisuje za dne 15.10.2016 literarno delavnico z naslovom ŽETEV PRED SETVIJO, namenjeno avtorjem, starejšim od 15 let, ki bi radi svoje ustvarjanje poglobili, nadgradili, razširili besedni izraz, ali zgolj izvedeli, kaj o njihovih tekstih mislijo tisti, ki se s tem že dlje časa ukvarjajo.

Obseg poslanih besedil:

Proza in dramski teksti – do 5 strani (lahko tudi odlomki daljših tekstov, kratke zgodbe ali odlomek iz romana), poezija – do 5 pesmi. Pričakujemo besedila, ki še niso bila objavljena v knjižni obliki.

Mentorji:

Pesniško delavnico vodi Zoran Pevec, slovenski pesnik, urednik, esejist in kritik.

Delavnico proze pa Robert Simonišek, doktor umetnostne zgodovine, pisatelj, pesnik in kritik.

Prijava:

Avtorji naj svoja dela pošljejo do petka, 7. oktobra 2016, po elektronski pošti na e-naslov:

kud.maticek@gmail.com
z zadevo: ŽETEV PRED SETVIJO 2016.

Pripišite čim več o sebi in omenite svoje ustvarjalne izkušnje, želje in potrebe.

Delavnica bo potekala na Sp. Polskavi čez dan, s pričetkom v dopoldanskih urah, ko se bodo obravnavali predhodno poslani teksti. Organizirano bo kosilo. Popoldanske ure bodo namenjene individualni in skupinski izdelavi nalog, ki so bile zastavljene dopoldan. Sledi še pregled ustvarjenega in priprava za večerni nastop.

Udeležba na delavnicah je prostovoljna in brezplačna.

FESTIVAL SMEHA IN DOBRIH ŠAL

Razpisi -

Društvo upokojencev Lendava
Ulica heroja Mohorja ,
Lendava / Lendva

in

JSKD OI Lendava
Glavna ulica 2
Lendava / Lendva

Lendava/Lendva, 8. september 2016

Vas prisrčno vabita na festival smeha in dobrih šal ki bo v petek, 9. decembra 2016, ob 18. uri v Gledališki in koncertni dvorani Lendava.

Vabimo vse skupine odraslih, ki ljubite humor in vas veseli postavljati na oder skeče in nastopate v slovenskem, madžarskem ali hrvaškem jeziku. Skeči naj ne trajajo več kot 12 minut.

Prijave zbiramo do 15. 10. 2016 na spodnjih naslovih:

drustvo_upokojencev_lendava@t-2.net
marija.varga@gmail.com
janja.magdic@jskd.si

Časa je še kar veliko, torej se opogumite in pošljite svojo prijavo k sodelovanju čim prej.

Veselo na oder!

Lep pozdrav

Marija Varga
predsednica komisije za kulturo pri DU Lendava

in

Janja Magdič,
vodja izpostave JSKD OI Lendava

SREČANJE AFORISTOV META•FORE

Razpisi -

Javni sklad Republike Slovenije
za kulturne dejavnosti
Območna izpostava Mozirje

Kulturno umetniško društvo
STOPinJE

RAZPIS
META•FORE
srečanje aforistov

21. oktobra 2016, v Medgenborzi na Rečici ob Savinji, ob 17.00.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Mozirje in KUD STOPinJE vabita k sodelovanju literate aforiste vseh generacij, ki pišete tovrstno vsebino.

Ker je vsak začetek negotov, bo prvo srečanje namenjeno predvsem medsebojnemu spoznavanju in druženju s prebiranjem vaših besedil širši javnosti.

Želimo si, da bi tovrstno srečanje preraslo v tradicionalno obliko združevanja aforistov, ki bi bilo podprto tudi s strokovnim delom, ter s tem omogočen napredek avtorja pri pisanju tovrstnih vsebin.

Pogoji sodelovanja:

– Na srečanju lahko sodelujejo izključno pisci aforizmov s svojimi še neobjavljenimi besedili,
– izbor snovi in tem aforističnega snovanja je docela v avtorjevi presoji,
– kandidati organizatorju predhodno, po elektronski ali navadni pošti, pošljejo izpolnjene prijavnice in v vpogled priložijo 15 aforizmov,
– kandidati se na srečanju predstavijo z vsemi poslanimi besedili (15). V primeru večjega števila prijav, se število prebranih besedil omeji.
– Prijavnico z aforizmi nam pošljite najkasneje do petka, 7. oktobra 2016, na naslov JSKD – OI Mozirje, Hribernikova 1, 3330 Mozirje ali po e-pošti: oi.mozirje@jskd.si. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na GSM: 031/277-058 (Simona).

O programu bodo kandidati obveščeni najkasneje, do ponedeljka, 17. oktobra 2016.

S prijaznimi pozdravi,

JSKD – Območna izpostava Mozirje
Simona Zadravec, vodja OI

KUD STOPinJE
Ivana Žvipelj, predsednica

Prijavnica

Locutio 92 · 1. maj 2016 · Letnik XIX · www.locutio.si · ISSN 1580-4151