Obraz ribnika prekrijejo lokvanji z mehko pernico cvetov. V tišini senčnih voda šelesti poletni piš. <* * *>
Večer vseh svetih. Postarani veseljak si naliva mošt. Trpek okus poplakne pod gladino zavesti. <* * *>
Dan izgoreva v razkošju večernih barv, meša se z vetrom. Upočasnjene misli tiho tonejo v spanje. <* * *>
Jutranje sonce skozi sinje oblake boža cvetove. Misli mi odlebdijo v poletje rimskih fontan. <* * *>
Večerne sape v skodrani krošnji hrasta zibajo sonce. Za kuliso prevare slutim spačene sence. <* * *>
Vetrovno jutro za priprtimi okni dviga zavese. V scefranih ostankih sanj iščem smisle življenja. <* * *>
Sidrišče jutra, zarja si s prsti sonca liči bled obraz. Ob gromozanski kavi grizljam kolač spoznanja. <* * *>
Mrtvi cvetovi, lučke plešejo z vetrom v nežen začetek. Vem, nepredvidljiva smrt prehiteva po levi. <* * *>
Zoreči češnji v znakovni govorici hvalita vreme. Rahlo melanholična slišim šelest spominov. <* * *>
Belo padalo, senca igrivo polzi s krošnje na krošnjo. Nitkaste sanje spletam v rahel dotik svobode. <* * *>
Postarana noč, bledikave zvezdice drsijo proti svitu. Iz scefrane resnice krpam svitek tolažbe. <* * *>
Nedeljski večer, na posivelem nebu ogleni sonce. Iz pohabljenih misli izbrskam slutnjo jutra. <* * *>
Majska sapica češe divji vrtnici rožnato grivo. Iz daljnih spominov tkem misel na nonin nasmeh. <* * *>
Izgorel zahod, zgodnji večer rojeva prve roje zvezd. Spregledane minute sukam v konopec besed. <* * *>
Murvina veja riše grčavo senco na lunin obraz. Razgaljena obtičim v brezkončnosti šepetanj. <* * *>
Puhast oblaček, luna si z njim prekriva zapeljiv nasmeh. Razcefrana do globin drhtim na Rimski cesti. <* * *>
Razbohoten mah zaščitniško objema sključeno vrbo. Iz zvoka more si tkem gosto tkanino hotenj. <* * *>
Slavčkova pesem, mrakobno noč ovija vezenina sna. V studencu ženske biti mi zažubori nemir. <* * *>
Utrip poletja, dišeč oleandrov cvet mre na asfaltu. Sredi golih nesmislov razpletam klopčič vprašanj. <* * *>
Razpršen curek z belimi šivankami prebada tolmun. Misli se prelivajo v igreželjno milino. <* * *>
Medle svetilke, na zapuščenem vrtu tli slutnja sonca. Sanjam o skupnem včeraj, upe skrivam v toplo dlan. <* * *>
Večerno nebo si v kodrasto pričesko vpleta žareč trak. V reki deročih misli iščem drobce otroštva. <* * *>
Dlani drsijo. Roj žgečkljivih trepetavk ti pleše v očeh. Mamljiv spomin ponika za nazobčan rob časa. <* * *>
Bleščavo sonce, med krpicami snega odteka zima. Iz poteptanih želja luščim nove začetke. <* * *>
Milni mehurček, za brezšumnim razpokom otroški obraz. S krhkim sojem iluzij si osmislim lesk v očeh. <* * *>
Dolgolasa vrba sredi trstičja išče pomladni odsev. V zametek svita vpletam iluzijo začetkov. <* * *>
Zametki jutra. Kričavi vrabec zoblje razbitine sna. Zaslepljena od zamer prezrem spravljiv nasmešek. <* * *>
Živordeči mak prek pšeničnega klasja mežika v naliv. Nične sanje zamenjam za svit novega upa. <* * *>
Majska nevihta. Razvejan bezeg sipa roje belih zvezd. Milijone trenutkov spnem v šopek nepozabe. <* * *>
Stari predpražnik. Lepljivo blato skriva prijazen WELCOME. Za slapom težkih besed čutiva obraz jutra.