Kratke zapise o avtorjih je pripravil uredniški odbor, v glavnem po podatkih, ki so jih poslali sami, za kar se jim zahvaljujemo. (Po seji uredniškega odbora priredil T. K.)
Vinko Avsenak, rojen 1947 v Brestanici, profesor, samostojni podjetnik, prevajalec. Maturiral je na gimnaziji v Brežicah, diplomiral na FF v Ljubljani iz francoščine in italijanščine. Izpopolnjeval se je na fakulteti v Perugii. Bil je aktivist SŠ, zlasti v Klubu posavskih študentov in v študentskem domu na Gerbičevi v Ljubljani. Zaposlen je bil v zastopstvih tujih firm pri Jugotekstilu impexu, od leta 2000 do 2009 pa je bil samostojni podjetnik. Od leta 1978 je član Društva slovenskih književnih prevajalcev, od leta 2018 tudi njegov častni član. Prevaja iz francoskega, italijanskega, nemškega, angleškega, srbohrvaškega jezika. Proučuje zgodovino prve svetovne vojne, predvsem dnevnike njenih udeležencev, ki jih objavlja v knjižni obliki. Med drugim je leta 2020 odkril, razjasnil in opisal do takrat neznano vojaško pot Prežihovega Voranca v prvi svetovni vojni. Sodeluje z domačimi in tujimi ustanovami in muzeji ter predava doma in v tujini. Že skoraj dve desetletji je urednik in lektor zgodovinsko-vojaške revije »Na fronti«, za katero piše tudi strokovne članke.
Ciril Baškovič, rojen 1947 v Brežicah, politolog, raziskovalec, politik in visok državni uradnik in funkcionar na področju znanosti, tehnologije in kulture. Maturiral je na brežiški gimnaziji, diplomiral na FSPN v Ljubljani. Bil je prvi predsednik IO SŠ LVZ in eden od utemeljiteljev SŠ. Poklicno pot je začel kot asistent, večino delovne dobe pa je opravljal odgovorne naloge na različnih ministrstvih. V letih prenove ZK in osamosvajanja Slovenije 1986–1990 je bil član vodstva ZKS. Od leta 2014 do 2022 je bil član Programskega sveta RTV, od leta 2018 mu je predsedoval.
Andrej Berden, rojen 1949 v Ljubljani, pravnik, univerzitetni profesor. Maturiral je v Ljubljani, diplomiral in doktoriral na PF UL. Bil je podpredsednika SŠ na PF, član in podpredsednik IO SŠ LVZ ter član sveta Študentskega servisa. Po pravosodnem izpitu je služboval kot višji predavatelj na Višji upravni šoli v Ljubljani, znanstveni asistent na Pravni fakulteti na Reki in direktor Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Ameriško pravo je leta 1977 študiral na Leyden-Amsterdam-Columbia Summer Program in American Law. Leta 2000 je ustanovil svoj Inštitut za pravo. Od leta 2008 je zaposlen v svoji odvetniški pisarni. Je avtor več monografij in učbenikov s področja civilnega prava in avtor preko 200 znanstvenih člankov in razprav. Dve mandatni obdobji je bil član Republiškega komiteja za zakonodajo, član Odbora za pravna vprašanja GZS, član programskega sveta za raziskave s področja politologije, prava in kriminologije RZS, član sveta revije Pravnik in član uredniškega odbora revije Pravna praksa od njene ustanovitve leta 1982 do 2006.
Marjan Berlič, rojen 1948 na Ptuju, arhitekt in urbanist. Diplomiral je na oddelku za arhitekturo FAGG v Ljubljani. V času študija je živel v Študentskem naselju v Rožni dolini. Bil je prvi predsednik desetega bloka in predsednik Sindikata študentov v Študentskem naselju. Bil je tudi predsednik Kluba ptujskih študentov in član IO SŠ LVZ. Njegov sostanovalec v študentskem naselju Franc Ivanuša je bil predsednik FORUM-a. Po študiju je delal na ZUM-u v Mariboru, v Projekti na Ptuju, v Razvojnem centru v Celju in od leta 1989 v podjetju za projektiranje in inženiring Umarh na Ptuju v lasti njega in žene..
Mirko Bizjak, rojen 1950 v Mariboru, kemik za področje kemije okolja, raziskovalec, univerzitetni profesor. Maturiral je na I. gimnaziji v Mariboru, diplomiral, magistriral in doktoriral na oddelku za kemijo FNT v Ljubljani. Bil je predsednik SŠ na oddelku za kemijo FNT, podpredsednik IO SŠ LVZ in član uredniškega odbora Študentskega dnevnika, sodeloval pa je tudi pri izdajanju študentskega glasila kemikov. SŠ je večkrat zastopal v ZŠJ. Aktivno je deloval tudi v akcijskih odborih SŠ. Bil je raziskovalec na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani ter na Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani, kjer je bil dve leti vodja laboratorija. Nato je delal v umerjevalnem laboratoriju za področje kakovosti zraka na Agenciji RS za okolje ter v sektorju za kakovost zraka za področje kakovosti tekočih goriv. Na Fakulteti za zdravstvo v Ljubljani je desetletje poučeval predmete s področja kakovosti zraka.
Božidar Brezinščak Bagola, rojen 1947 v Vrbišnici pri Humu na Sotli v Hrvaškem Zagorju, hrvaški in slovenski pisatelj in prevajalec ter filozof. Maturiral je na gimnaziji v Zagrebu. Študiral je teologijo v Ljubljani, Münchnu in Zagrebu, kjer je diplomiral, in filozofijo v Münchnu in Beogradu, kjer je diplomiral. Slovenske pesmi in zgodbe je objavljal v Tribuni (v njej je začel literarno pot 1969), Problemih, Dialogih, Prostoru in času, Sodobnosti, predvsem pa v radijskem Literarnem nokturnu. Za pesniško zbirko Samoobsodba, ki je izšla v ediciji Pota mladih pri Mladinski knjigi 1974, mu je napisal recenzijo Edvard Kocbek. Objavil je deset pesniških zbirk, pet romanov, tri knjige dnevniških zapisov, dve knjigi kratkih zgodb in dve knjigi esejev in potopisov. Iz slovenščine je v hrvaščino prevedel 25 knjig. Je član Društva hrvaških književnikov ter častni član Društva slovenskih pisateljev.
Dragan Bulič, rojen 1949 v Ljubljani, glasbeni urednik. Maturiral je na Šubičevi gimnaziji v Ljubljani. Študiral je pravo. Kmalu se je v celoti posvetil glasbi. Bil je eden prvih glasbenih urednikov Radia Študent. Nato je bil vso svojo delovno dobo glasbeni urednik na Radiu Ljubljana (kasneje Radiu Slovenija). Aprila 2024 je minilo 45 let od začetka njegove odmevne oddaje S.O.S. (kasneje Š.T.O.S.). Dolga leta je vodil glasbeno oddajo Sobotna noč, v kateri so nastopali mnogi znani domači glasbeni izvajalci. Leta 2010 je kot dotlej edini radijski glasbeni urednik prejel viktorja za življenjsko delo.
Alen Brkić, rojen 1986 v Celju, ekonomist, svetovalec za visoko šolstvo v Študentski organizaciji Slovenije. Diplomiral je na EPF v Mariboru. V času študija je bil aktiven na več ravneh študentskega organiziranja. Bil je predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Znotraj univerze je opravljal številne funkcije, med drugim je bil član senata EPF UM in član Študentskega sveta UM. Je nekdanji član sveta Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu in podpredsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA). Deloval je tudi v gospodarstvu, bil je član nadzornega sveta Vzajemne, d. v. z.
Nadežda Čačinovič, rojena 1947 v Budimpešti, univerzitetna profesorica in publicistka. Šolala se je v Zürichu, Bernu, Beogradu, Murski Soboti in Ljubljani, študirala v Ljubljani, Bonnu in Frankfurtu. Diplomirala je na FF v Ljubljani iz filozofije in primerjalne književnosti, doktorirala pa na FF v Zagrebu. V času študija je bila članica uredniškega odbora Tribune. Bila je profesorica na oddelku za filozofijo FF v Zagrebu, kjer se je zaposlila leta 1976. Soustanovila je Center za ženske študije v Zagrebu, bila predsednica Hrvaškega PEN in članica Mednarodnega PEN. Je avtorica številnih knjig. V slovenščino je prevedena knjiga Čemu brati filozofe?.
Zdenko Čepič, rojen leta 1952 v Ljubljani, zgodovinar in publicist. Maturiral je na II. gimnaziji v Mariboru, diplomiral iz zgodovine in sociologije na FF v Ljubljani, kjer je tudi magistriral in doktoriral. V času študija je deloval v tedanjem družbenem in političnem življenju na fakulteti in univerzi. Vso delovno dobo je bil zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, nazadnje kot znanstveni svetnik. Rezultate svojih raziskav je redno objavljal v pomembnih slovenskih zgodovinskih publikacijah, zlasti v reviji »Prispevki za novejšo zgodovino«. Od leta 1991 do 2015 je bil tudi glavni urednik te znanstvene revije. Bil je urednik dela o povojnem obdobju v obsežni znanstveni monografiji »Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjene Slovenije do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1848-1992« (Ljubljana 2005) in avtor večine besedila o politični zgodovini med letoma 1945 in 1991. Ukvarja se predvsem z zgodovino političnega razvoja v Sloveniji in Jugoslaviji po drugi svetovni vojni, od konca vojne (1945) do osamosvojitve Slovenije (1991).
Božidar Debenjak, rojen 1935 v Ljubljani, filozof, univerzitetni (zaslužni) profesor, publicist, prevajalec in (neprofesionalni) politik. Diplomiral je na biološkem oddelku Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete v Ljubljani, doktoriral na FF UL. Do leta 1967 je bil član uredništva Problemov, kasneje član uredništva Anthroposa ter član uredništva revije Prostor in čas. V letih 1968–1974 je bil član UK ZKS. Na FF je predaval zgodovino marksizma, nemško klasično filozofijo, socialno filozofijo in filozofijo zgodovine. V osemdesetih letih je bil sekretar UK ZKS v Ljubljani, ob kulminaciji krize v nekdanji Jugoslaviji zadnjih 11 mesecev član CK ZKJ. Kasneje je še dalj časa predaval, tudi na Delavsko-punkerski univerzi in drugih avtonomnih tečajih. Veliko je prevajal. Njegova bibliografija obsega več kot 300 naslovov.
Mladen Dolar, rojen 1951 v Mariboru, filozof, univerzitetni profesor, višji znanstveni svetnik, publicist. Maturiral je na gimnaziji v Ljubljani, diplomiral iz filozofije in francoščine na FF UL, kjer je tudi doktoriral. V času študentskega gibanja in SŠ je bil zelo aktiven: bil je med drugim član Akcijskega odbora FF ob njeni zasedbi, glavni urednik Tribune (1971–1972), član IO SŠ LVZ. V letih 1974–1977 je bil član uredništva Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, od leta 1975 član uredništva Problemov (kasneje tudi glavni in odgovorni urednik). Leta 1980 se je zaposlil na Oddelku za filozofijo FF UL, kjer je bil sprva stažist, nato asistent, docent, izredni in naposled redni profesor in višji znanstveni svetnik. Je eden izmed ustanoviteljev ljubljanske šole teoretske psihoanalize in velja za enega najboljših poznavalcev Heglove filozofije in francoskega strukturalizma. Predaval je na mnogih univerzah po svetu. V slovenščini je izdal dvanajst knjig s področja filozofije, nekaj jih je izšlo v angleščini, precej je prevedenih v tuje jezike.
Uroš Dular, rojen 1941 v Novem mestu, politik, funkcionar občinske uprave, direktor radia, častnik TO. Končal je učiteljišče v Novem mestu, se po odsluženi vojaščini za krajši čas zaposlil, leta 1967 se je kot redni študent vpisal na PF v Ljubljani. Vodil je zbor študentov v ŠN 6. junija 1968, ki velja za rojstni dan SŠ. Bil je odgovorni urednik Radia Študent in aktivist SŠ. Po burnih študentskih protestnih dogodkih je bil kooptiran v CK ZKS, kjer je zastopal interese in stališča študentov. Dva mandata je bil delegat v republiški skupščini, kjer je predsedoval odboru za politični sistem in bil član ustavne komisije. V Novem mestu je bil načelnik davčne uprave, dva mandata predsednik OK SZDL, dva mandata predsednik skupščine občine, komandant brigade TO, pomembne v času osamosvojitve. Sodeloval je pri načrtovanju in izgradnji regionalne radijske postaje Studio D in bil njen dolgoletni direktor.
Cene Filipič, rojen 1951 v Mariboru, fizik, raziskovalec in znanstvenik. Maturiral je na I. gimnaziji v Mariboru, diplomiral iz fizike na FNT v Ljubljani, doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. V času študija je bil aktivist SŠ na fakulteti ter član IO SŠ LVZ, leta 1973 urednik Študentskega dnevnika, ki ga je ta izdajal. S člani uredniškega odbora je Študentski dnevnik vsak dan ustvaril (napisal in razmnožil) in zgradil tudi mrežo kolporterjev, ki so ga vsak dan (volontersko) dostavili na vse fakultete. Po končanem študiju se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan, kjer je raziskoval vso delovno dobo. Je avtor številnih znanstvenih del.
Franc Filipič ml., rojen 1948 v Mariboru, pravnik, gospodarstvenik, založnik, športni funkcionar. Maturiral je na I. gimnaziji v Mariboru, diplomiral na Višji pravni šoli v Mariboru. V času študija je bil sekretar uredništva Katedre. Po študiju se je zaposlil v gospodarstvu. Bil je sekretar proizvodnega podjetja v sklopu Gorenja, nato vrsto let direktor založništva Založbe Obzorja in glasbenega založništva Helidon, nekaj let tudi direktor celotne založbe. V mladosti je bil športnik, v zrelih letih športni funkcionar v košarki.
Peter Gabrijelčič, rojen 1947 v Mariboru, arhitekt, univerzitetni (zaslužni) profesor, publicist, dekan. Diplomiral je na FA v Ljubljani (njegov profesor in mentor je bil Edvard Ravnikar). V času študija je bil zelo aktiven v SŠ na fakulteti ter se v sodelovanju s člani seminarja »soba 25« zavzemal za uresničitev ideje o univerzi mestnega tipa v Mariboru, ki jo je podpirala tudi SŠ LVZ. Po študiju je predaval urbanizem in arhitekturo na FA, od leta 1987 do upokojitve leta 2017 je bil njen predstojnik oziroma dekan ter redni profesor. Kot gostujoči profesor je predaval na mnogih tujih univerzah. Za svoje delo je prejel mnoge pomembne strokovne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada. Bil je mestni arhitekt mesta Ptuj, veliko je tudi projektiral. Je soavtor mnogih pomembnih mostnih objektov v Sloveniji in tujini. Od leta 1997 je lastnik arhitekturnega biroja Arhitektura.
Branko Gerlič, rojen 1949 v Splitu, novinar, urednik, publicist. Maturiral je v Mariboru, študiral na VEKŠ v Mariboru. Bil je član vodstva SŠ MVZ, pristojen za sodelovanje s študentskim časopisom Katedra in za socialno problematiko. Zaposlen je bil v mariborskem gospodarstvu. Med drugim je urejal tovarniško glasilo Skozi TAM. Doživel in preživel je kalvarijo tega podjetja in mariborskega gospodarstva v času tranzicije. Je eden najbolj aktivnih zagovornikov uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka (ljubša mu je oznaka BTD – brezpogojni temeljni dohodek). Leta 2010 je s sodelavci pri društvu Zofijini ustanovil Sekcijo za UID. V BIEN (Basic Income Earth Network) je eden od predstavnikov Slovenije, je tudi soustanovitelj UBIE (Unconditional Basic Income Europe).
Marike Grubar, rojena 1992 v Novem mestu, sociologinja kulture, kadrovska delavka. Magistrirala je na FF v Ljubljani. V času študija je opravljala odgovorne naloge na več ravneh študentskega organiziranja: bila je svetnica v Študentskem svetu FF UL, poslanka FF v Študentskem zboru Študentske organizacije univerze v Ljubljani, predsednica Sveta ŠOLS, članica Predsedstva Študentske organizacije Slovenije in dva mandata predsednica, članica Glavnega odbora Zveze študentskih klubov Slovenije. . Zaposlena je v kadrovski službi na Fakulteti za upravo UL.
Ervin Hartman, rojen 1943 v Mariboru, ekonomist, glasbenik, dirigent. Končal je srednjo ekonomsko in srednjo glasbeno šolo v Mariboru, diplomiral na VEKŠ v Mariboru. Bil je predsednik Zveze študentov na VEKŠ in član sveta Združenja visokošolskih zavodov Maribor. Bil je tehnični sekretar Katedre, leto dni tudi član njenega uredniškega odbora. Po študiju se je zaposlil v PTT podjetju Maribor, kjer je opravljal dela na ekonomskem, novinarskem in kulturnem področju. Leta 1990 je ustanovil podjetje Glasbena založba – instrumenti Hartman in bil njegov direktor. 52 let je bil dirigent Pihalnega orkestra Pošta Maribor. Je ustanovitelj in ravnatelj glasbene šole ter ustanovitelj Godbe veteranov Štajerske. Od leta 1976 je funkcionar v Zvezi slovenskih godb, 25 let tudi njen predsednik. Je funkcionar v raznih mednarodnih organizacijah na področju glasbe. Za svoje delo je prejel med drugim zlato plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije, mestni pečat Maribora, Gallusovo plaketo in leta 2022 medaljo Republike Slovenije za zasluge pri razvoju godbeništva in glasbene kulture na Slovenskem.
Cvetka Hedžet Tóth (1948–2020), rojena v Razkrižju, filozofinja, univerzitetna profesorica. Diplomirala je na FF v Ljubljani, kjer je tudi doktorirala. V času študija je bila aktivistka SŠ in ena od vodilnih ideologinj študentskega gibanja. V študijskem letu 1970/71 je bila članica IO SŠ LVZ. Po študiju se je zaposlila na FF, kjer je bila med drugim predstojnica katedre za sistematsko filozofijo, namestnica predstojnika oddelka, članica fakultetne in oddelčne komisije za kvaliteto študija in senatorka na fakulteti (2009–2013). Daljši čas je bila podpredsednica Društva visokošolskih profesorjev Univerze v Ljubljani. Strokovno je sodelovala s Hebrejsko univerzo v Izraelu ter z univerzama v Regensburgu in Münchnu v Nemčiji. Je avtorica številnih člankov, razprav in študij iz teoretične in praktične filozofije ter sedmih monografij.
Marjan Hrušovar, rojen 1946 v Celju, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa ter vodstveni delavec v zdravstvu. Maturiral je na celjski gimnaziji, diplomiral na Medicinski fakulteti UL, magistriral pa na Medicinski fakulteti v Zagrebu. V času študija je bil aktiven v SŠ. Kot član IO SŠ LVZ je skrbel za zdravstveno varstvo študentov oziroma za povečanje pravic študentov na tem področju. Poklicno pot je začel v Zdravstvenem domu Celje in nadaljeval v obratni ambulanti EMO Celje, v dispanzerju medicine dela v Celju in v obratni ambulanti Železarne Štore. Opravljal je tudi poslovodne in vodstvene naloge v zdravstvu v Celju. Kot zdravnik je delal in pomagal ljudem tudi po upokojitvi – skupno je kot zdravnik delal 53 let. Šestnajst let je bil predsednik Konjeniškega kluba Celje in štiri leta Karate zveze Slovenije.
Branko Hvastija, rojen 1950 v Ljubljani, ekonomist, ekonomski analitik, vodja ekonomskih projektov, direktor. Maturiral je na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani, diplomiral na EF v Ljubljani. V času študija je bil predsednik SŠ na EF, član IO SŠ LVZ, sodelavec časopisa študentov ekonomije »Če«. Vso delovno dobo je delal v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (prej Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju). Pisal je analize o družbenem in gospodarskem razvoju afriških držav in bilateralnem sodelovanju, pozneje med drugim analize državnih in poslovnih tveganj za NLB, SID Banko in PKZ. Je avtor več kot tisoč strokovnih analiz in avtor ali soavtor več strokovnih knjig. Predaval je na številnih konferencah in strokovnih srečanjih.
Miloš Ivančič, rojen 1948 v Trstu, novinar, urednik, pesnik, publicist. Maturiral je v Kopru, diplomiral na FSPN v Ljubljani. V času študija je bil sodelavec Radia Študent; zanj je poročal tudi iz Skupščine SRS, kjer je imel akreditacijo za vstop v njene prostore. Na RŠ je s sodelavci pripravljal tudi glasbeno-govorne oddaje in izvedel prve prenose v živo. Po diplomi je bil novinar in urednik na Radiu Koper. Je tudi pesnik in avtor več knjig,
Mirjana Jarc, rojena 1958 s priimkom Križman na Spodnji Slivnici, novinarka, politologinja, humanitarka, strokovnjakinja za odnose z javnostmi. Poklicno pot je začela leta 1979 na Radiu Študent, kjer je bila prva ženska direktorica, končala pa na Rdečem križu Slovenije, kjer je bila samostojna strokovna sodelavka za odnose z javnostmi in za pridobivanje sredstev za delo te humanitarne organizacije. Sodelovala je v številnih marketinških, medijskih in humanitarnih projektih.
Marko Juvan, rojen 1960 v Ljubljani, znanstvenik. Diplomiral, magistriral in doktoriral je na FF v Ljubljani iz slovenistike in primerjalne književnosti. Kot študent je objavljal kritike in eseje v Tribuni, Mladini in Dnevniku. Bil je v uredništvu Literature ter domačih in mednarodnih literarnovednih revij. Od leta 1986 je delal na FF (kot asistent in docent), po letu 1996 raziskuje na literarnem inštitutu ZRC SAZU in na FF predava literarno teorijo. Deluje v organih domačih in mednarodnih komparativističnih združenj, je član Academie Europaea in izredni član SAZU. Med njegovimi novejšimi literarnovednimi deli so Literary Studies in Reconstruction (2011), Hibridni žanri (2017), Wording a Peripheral Literature (2019) in Zadnja sezona modernizma in maj ‘68 (2023).
Miro Kert, rojen 1940 v Slovenj Gradcu, ekonomist, finančni strokovnjak, menedžer v kulturi. Nižjo gimnazijo je končal na Prevaljah, srednjo ekonomsko šolo v Mariboru, diplomiral je na EF v Ljubljani. V času študija je bil glavni tajnik študentskega kulturnega društva Akademik, ki je združevalo AFS France Marolt, APZ Tone Tomšič, PAPZ Vinko Vodopivec, Študentsko gledališče, Študentski plesni orkester, Študentski revijski zbor in Koroški akademski oktet. Bil je finančni sekretar SŠ LVZ (1969). Po diplomi je deloval kot finančni strokovnjak v Sloveniji in Jugoslaviji: bil je član sveta Narodne banke Slovenije, visok funkcionar na Republiškem sekretariatu za finance, direktor Cankarjevega doma v izgradnji, direktor različnih bančnih ustanov, med drugim generalni direktor Abanke in kosovsko-slovenske Kasabank. Prejel je več državnih odlikovanj in odlikovanje UL za delo v Študentskem kulturno umetniškem društvu Akademik, ker je organiziral odmevne mednarodne turneje. Je častni član APZ in Akademske folklorne skupine France Marolt.
Peter Kovačič Peršin, rojen 1945 v Rakitni, profesor, urednik, publicist. Po gimnaziji je študiral filozofijo in teologijo na TF v Ljubljani in slavistiko in primerjalno književnost na FF v Ljubljani. V času študija je bil aktiven v skupini »4 blok«. Leta 1969 je ustanovil revijo »2000« in jo urejal 40 let, do ukinitve leta 2010. Po diplomi je poučeval na Upravno administrativni srednji šoli v Ljubljani, nato je bil zaposlen v založbi Mladinska knjiga, leta 1990 pa je dobil status samostojnega kulturnega delavca. Kot vodja gibanja »2000« je organiziral družbeno kritično delovanje s publicističnim delom, predavanji in simpoziji. Bil je član predsedstva SZDL Slovenije, v osemdesetih letih tudi predsednik komisije za kulturo. Bil je član odbora za ustanovitev Slovenske demokratične zveze. Leta 1999 je bil med ustanovitelji Slovenskega krščanskega socialnega gibanja. Kot urednik revije in nato tudi založbe »2000« je dobil več priznanj (častni znak svobode Republike Slovenije za pluralizacijo in demokratizacijo slovenske družbe, Rožančevo nagrado, zlati red za zasluge). Izdal je 13 knjižnih enot esejev in razprav.
Janez Koželj, rojen 1945 v Ljubljani, arhitekt, urbanist, univerzitetni profesor in politik. Maturiral je na poljanski gimnaziji v Ljubljani, diplomiral na Oddelku za arhitekturo FAGG v Ljubljani. Bil je član Mednarodnega odbora SŠ, leta 1970 predsednik SŠ LVZ, ki jo je leta 1971 zastopal tudi v predsedstvu ZŠJ. Po končanem študiju se je leta 1974 zaposlil na FA v Ljubljani, kjer je predaval predmeta arhitektura mesta in urbanistično oblikovanje. Deloval je v skupini Kras in v oblikovalski skupini Studio Znak ter bil dolgoletni urednik arhitekturne revije AB (Arhitektov bilten). V letih 2006–,2023 je bil mestni arhitekt in podžupan MOL. S soavtorji je objavil več monografij o arhitektih Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju ter izvedel več vidnih urbanističnih, arhitekturnih in inženirskih projektov. Poleg več priznanj za svoje strokovno delo je prejel tudi Plečnikovo in Fabianijevo nagrado. Je častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter častni meščan Ljubljane.
Goranka Kreačič, rojena 1948 v Novem Sadu, umetnostna zgodovinarka, knjižničarka. Iz umetnostne zgodovine je diplomirala na FF v Ljubljani. V času študija je aktivno sodelovala v študentskem gibanju. Med drugim je bila članica neoavantgardne gledališke skupine Pupilija Ferkeverk, aktivna je bila tudi v krogu »šumijevcev«. Po diplomi je bila dolgo zaposlena kot knjižničarka na osnovni šoli. Ob tem je bila publicistično dejavna. Objavlja članke in razprave v strokovnih in znanstvenih revijah, kot so Zgodovina za vse, Arhivi, Zgodovinski časopis, Prispevki za novejšo zgodovino, Kronika, hrvaški Arhivski vjesnik. Je sourednica strokovne monografije o študentskem gibanju, izšle pod naslovom 1968: čas upora, upanja in domišljije: zgodbe študentskega gibanja 1964–1974. Prejela je častno Valvasorjevo priznanje Slovenskega muzejskega društva za leto 2007, in sicer za donacijo osebne zbirke »Šumijevci« Mestnemu muzeju Ljubljana.
Draga Kšela, rojena 1951 kot Kosi v Mariboru, sociologinja, kadrovska delavka in direktorica. Po maturi na III. gimnaziji v Mariboru je diplomirala na FSPN v Ljubljani. V času študija je delovala v Klubu mariborskih študentov, v Republiškem centru marksističnih krožkov pri RK ZMS ter sodelovala pri raziskavah Centra za razvoj samoupravljanja pri Zvezi sindikatov Slovenije, kjer se je po diplomi tudi zaposlila in pridobila status samostojne raziskovalke. Vrsto let je bila kadrovska direktorica v Elektrokovini in Jeklotehni v Mariboru. Poklicno pot je končala kot svetovalka direktorja Zavoda RS za zaposlovanje v Ljubljani. Bila je tudi predsednica Društva kadrovskih delavcev v Mariboru in predsednica humanitarnega Soroptimističnega kluba v Mariboru, v katerem deluje še danes. Objavila je več strokovnih publikacij in člankov.
Tomaž Kšela, rojen 1950 v Mariboru, novinar, organizator obveščanja, publicist. Maturiral je na I. gimnaziji v Mariboru, diplomiral na VUŠ. Že kot dijak je bil član uredniškega kolegija Katedre, v času študija v Ljubljani pa predsednik Kluba mariborskih študentov, predsednik izvršnega odbora Zveze študentskih pokrajinskih klubov, v. d. glavnega urednika Tribune, podpredsednik in predsednik IO SŠ LVZ (1972 oziroma 1973). SŠ je predstavljal v predsedstvu ZŠJ. Bil je član republiškega in zveznega odbora za pripravo kongresa ZSMJ in ZSMS ter krajši čas poklicni član predsedstva ZŠJ v Beogradu, kasneje volonterski predsednik komisije za kulturo predsedstva ZSMJ. Od leta 1975 je bil poklicni novinar (Tanjug, STA, Delavska enotnost). Dokler je novinarski kodeks dopuščal, je bil družbeno-politično aktiven. Od leta 1984 do 1990 je bil v vodstvu ZKS v Mariboru, v času prenove ZK in osamosvajanja od leta 1986 do ,1990 kot sekretar OK ZKS Maribor Rotovž (center). Vrsto let je bil član štaba TO Vzhodne Štajerske. Že 56 let piše in objavlja v različnih medijih. Je podpredsednik Sindikata upokojencev Slovenije v okviru ZSSS in predsednik Slovenskogoriškega foruma. Je avtor več publikacij, tudi dveh knjig.
Dušan Kumer, rojen 1949 v Mariboru, politik, poslanec v Državnem zboru, menedžer. Končal je Srednjo šolo za elektrotehniko v Mariboru, študiral elektrotehniko na MVZ. V študijskem letu 1970/71 je bil član IO SŠ MVZ in organizator študentske regate na Dravi. Zaposlil se je v politiki, bil je sekretar občinskega komiteja ZKS v Šiški v Ljubljani in glavni tajnik Združene liste socialnih demokratov Slovenije. Skoraj deset let je sodeloval kot zunanji predavatelj s področja zvez v centru za usposabljanje v Poljčah, dva mandata je bil svetnik Mestne občine Ljubljana in med drugim predsednik nadzornih svetov ljubljanskih tržnic in zavoda Hala Tivoli. Med letoma 1990 in 1992 je bil direktor časnika Evropa. Leta 2004 je bil izvoljen za poslanca v Državnem zboru, kjer je bil član različnih delovnih teles. Tako je vodil komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in bil predsednik komisije za mandatno-volilna vprašanja. Leta 2010 je bil izvoljen za vodjo poslanske skupine Socialnih demokratov. Bil je tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Svoje dolgoletne izkušnje in opažanja je večkrat predstavil v kolumnah v medijih.
Sergij Lipovec, rojen 1942 v Trstu, vsestranski organizator, pobudnik, povezovalec in ustanovitelj mnogih organizacij, akcij in manifestacij v slovenski manjšini in celotni Furlaniji - Julijski krajini. Srednješolsko izobrazbo mu je omogočil Dijaški dom v Trstu, študiral pa je na FSPN v Ljubljani. Bil je član IO SŠ LVZ, sodeloval je pri mednarodnih povezavah ZMS, bil je pobudnik oživitve Kluba zamejskih študentov v Ljubljani in soustanovitelj ZŠPK. Po diplomi se je vrnil v Trst, kjer je delal v gospodarstvu (med drugim v Slovenskem stalnem gledališču ob prevzemu Kulturnega doma) ter zelo aktivno na številnih področjih, povezanih z življenjem in pravicami manjšine. Med drugim je vodil osrednjo založbo manjšine v Trstu, bil je soustanovitelj Slorija in pet desetletij v njegovih vodilnih organih, soustanovitelj Zadruge Primorski dnevnik ter organizator številnih množičnih manifestacij in volilnih zborovanj. Je ena osrednjih osebnosti slovenske manjšine v Italiji. Rad pove, da izhaja iz skromne delavske družine in da je v mladosti doživljal protislovenstvo, protijugoslovanstvo in socialne diskriminacije (starša sta bila aktivna v tajni antifašistični organizaciji Borba, sindikatih, ilegalni OF in komandi mesta IX. korpusa).
Marko Morel, rojen 1948 v Ljubljani, ekonomist. Diplomiral je na EF v Ljubljani. V letih 1973 in 1974 je bil zelo aktiven v SŠ LVZ, leta 1975 pa predsednik Mestne konference ZSMS Ljubljana. Leta 1976 in 1977 je bil član predsedstva RK ZSMS in predsednik Komisije za mednarodne odnose. Od leta 1979 do 2015 je bil zaposlen v Mestni občini Ljubljana kot vodja Službe za mednarodne odnose in protokol. Od 1982 do 1986 je bil sekretar tedanje Skupščine mesta Ljubljana. Skupaj s sodelavci je organiziral številna medmestna in druga protokolarna srečanja ter podpisovanje protokolov o pobratenjih in prijateljskem sodelovanju Ljubljane z mesti v tujini.
Mirjana Nastran Ule, rojena 1947 v Ormožu, univerzitetna (zaslužna) profesorica, akademikinja. Diplomirala je na Oddelku za psihologijo FF v Ljubljani, tam tudi doktorirala. Aktivna je bila v SŠ na FF ter delovala v akcijskih odborih SŠ LVZ. Predavala je socialno psihologijo na FDV v Ljubljani. Njena raziskovalna področja so kritična socialna psihologija, identitete, mladina in odraščanje, življenjski poteki, študije spolov, vsakdanje življenje, diskriminacija in predsodki, psihologija komuniciranja in odnosov. V okviru raziskovalnega inštituta na FDV je ustanovila Center za socialno psihologijo in ga tudi vodila. Je avtorica vrste temeljnih znanstvenih monografij.
Boris A. Novak, rojen 1953 v Beogradu, pesnik, dramatik, prevajalec, mladinski pisatelj in univerzitetni (zaslužni) profesor, akademik. Maturiral je na II. gimnaziji v Ljubljani, diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti na FF v Ljubljani, tam tudi doktoriral. Od leta 1971 do 1975 je bil član uredništva Mladih potov (literarne priloge Mladine), sodelavec Tribune in Problemov ter član študentske literarne in eksperimentalne gledališke skupine Nomenklatura. Delal je kot dramaturg v SNG Drama v Ljubljani, bil urednik Nove revije, revije za otroke Kurirček in otroškega programa DZS. V letih 1997–2022 je predaval primerjalno književnost na FF UL. Med jugoslovanskimi vojnami je v imenu Slovenskega in Mednarodnega PEN organiziral humanitarno pomoč za begunce in pisatelje v obleganem Sarajevu. Je avtor 100 knjig in prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo.
Radivoj Pahor, rojen 1946 v Gorici, profesor, pesnik in esejist. Med študijem pedagogike in sociologije na FF v Ljublani je bil v vodstvu SŠ na fakulteti, član več akcijskih odborov SŠ in podpredsednik IO SŠ LVZ 1970/71. Večji del delovne dobe je bil zaposlen v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, pretežno v srednjih šolah v Novi Gorici. Prvo pesniško zbirko »Tudi to je pot« je izdal leta 1973, med več kasneje izdanimi je knjiga sonetov in poetična korespondenca »Endemični diskurz«. Skupaj z Markom Krumbergerjem je izdal likovno-pesniško mapo »Brevir srca«. S krajšimi teksti in epigrami se občasno odziva na aktualno družbeno dogajanje doma in v svetu. Od oktobra 2011 je nekaj let aktivno sodeloval v Gibanju TRS (Trajnostni razvoj Slovenije), ustanovljenem na pobudo Mance Košir, Matjaža Hanžka in Dušana Pluta.
Tone Partljič, rojen 1940 v Mariboru, pisatelj, dramatik, komediograf, scenarist, gledališki ravnatelj, pedagog in politik. Maturiral je na učiteljišču, diplomiral pa na PA v Mariboru. V času študija je bil sodelavec in urednik Katedre in Tribune. Delovno pot je začel kot pedagog, nadaljeval pa v gledališčih. Je izjemno plodovit pisatelj, saj je napisal več romanov, komedij, črtic, esejev, kritik itd. Po več njegovih delih so posneli filme ali televizijske nadaljevanke. Bil je tudi poslanec v državnem zboru. Za življenjsko delo je prejel Prešernovo nagrado.
Darko Pašek, rojen 1942 v Beogradu, novinar, ekonomist. Nižjo gimnazijo je končal v Slovenj Gradcu, višjo v Ravnah, diplomiral na VEKŠ v Mariboru. Vse življenje, že med študijem, je bil novinar. Od leta 1962 je bil sodelavec Katedre, nato večkrat tudi njen glavni in odgovorni urednik. Jeseni leta 1964 se je redno zaposlil na RTV Slovenija (takrat RTV Ljubljana), na takratni enoti RRP Radio Maribor, kjer je opravljal različne funkcije (urednik dnevnoinformativnih oddaj, urednik notranjepolitičnega uredništva, urednik programa, odgovorni urednik). Še po zaposlitvi na Radiu Maribor je pomagal reševati Katedro kot odgovorni urednik. Več desetletij je bil eden najbolj vidnih novinarjev Radia Maribor. Bil je tudi član različnih odborov in komisij Mestne občine Maribor na področju kulture. V poklicnem novinarskem delu je največ časa »pokrival« področje notranje politike.
Dušan M. Pirc, rojen 1946 v Ribnici, literat, pesnik, prevajalec, ljubiteljski kulturnik, knjižničar, urednik. Maturiral je na gimnaziji v Idriji, diplomiral na FF v Ljubljani iz slovenskega in ruskega jezika in književnosti. V času študija je bil sodelavec Radia Študent. Po diplomi je bil tri leta lektor za slovenski jezik na Jagelonski univerzi v Krakovu, nato direktor Mestne knjižnice v Idriji ter izvršni menedžer v marketingu Gorenja v Velenju. Je avtor več knjig in prispevkov za revije in časopise. Zadnja leta je tudi predsednik Šaleškega literarnega društva.
Drago Pišek, rojen 1953 v Mariboru, ekonomist, gospodarstvenik, finančnik. Po srednji šoli tehnične smeri je študiral na VEKŠ v Mariboru, kjer je diplomiral in magistriral. V času študija je bil član uredniškega odbora študentskega časopisa Katedra in v letih 1974 in 1975 tudi glavni urednik. V letih 1973 in 1974 je bil sekretar IO SŠ MVZ, od leta 1975 do 1977 je vodil Študentski servis Maribor. Po končanem študiju je opravljal vodilne funkcije v gospodarstvu, predvsem na področju financ.
Franci Pivec, rojen 1943 v Olimju, filozof in sociolog, kulturni delavec, informatik in politik. Maturiral je na gimnaziji v Celju, diplomiral na FF v Ljubljani, magistriral na FF v Zagrebu. Bil je eden od utemeljiteljev SŠ, kasneje pa Univerze v Mariboru. V času študija je ustanovil Klub63 na FF, bil predsednik univerzitetnega odbora ZŠJ, urednik Tribune, predsednik sveta Študentskega naselja, prvi predsednik sveta Radia Študent in namestnik sekretarja UK ZKS v Ljubljani. Poklicno je deloval na področju visokega šolstva in nekaj let v politiki. V osemdesetih je bil, kot bi danes rekli, minister za izobraževanje ter v času prenove ZK (SPD) in osamosvajanja (1986–1990) njen zadnji predsednik v Mariboru. Vrsto let je bil predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, vse življenje pa deluje kot kulturni delavec in organizator kulturnih dogodkov.
Darka Podmenik, rojena 1949 v Ljubljani, sociologinja, komunikologinja, aplikativna družboslovna raziskovalka. Diplomirala in magistrirala je na FSPN v Ljubljani, doktorirala na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ) v Novi Gorici. Po več zaposlitvah (asistentka in mlada raziskovalka na FDV, profesorica na Kovinarski šoli Koper, raziskovalka na Centru za samoupravljanje in Centru za razvoj univerze) je postala samostojna zasebna raziskovalka ter kot vodja ali sodelavka sodelovala pri domačih in mednarodnih projektih. Bila je predavateljica na FF v Ljubljani (sociologija množičnih medijev) ter na FUDŠ v Novi Gorici in Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu (organizacijska kultura in etika). Je avtorica novinarskih prispevkov v Delu (zlasti o privatizaciji v Sloveniji), zadnje čase objavlja eseje v Reporterju. Je zunanja znanstvena sodelavka inštituta IRSA. Je tudi soustanoviteljica Sekcije za socialna gibanja v osemdesetih in Društva za promocijo inovativnih pristopov pri upravljanju konfliktov in družbene odgovornosti.
Edvard (Edi) Pukšič, rojen 1951 v Pančevu, novinar, urednik, moderator, lektor, publicist. Osnovno šolo je obiskoval v Cerkvenjaku, maturiral je na gimnaziji pedagoške smeri v Mariboru, diplomiral iz slovenščine in nemščine na PA v Mariboru. Bil je sodelavec in urednik kulturne rubrike Katedre, v študijskih letih 1971/72 in 1973/74 tudi urednik in lektor radijske oddaje Študij in glasba. Leta 1974 se je zaposlil na RTV Slovenija – Radiu Maribor, kjer je bil vso delovno dobo novinar ter urednik oddaj in programov. Več desetletij je bil glavni in odgovorni urednik več lokalnih medijev, zlasti v Slovenskih goricah, ter moderator številnih javnih prireditev in srečanj. Je tudi avtor in urednik več publikacij.
Marjan Pungartnik, rojen 1948 v Legnu, pesnik, pisatelj, publicist, urednik, kulturni delavec, novinar. Maturiral je na gimnaziji v Ravnah, diplomiral na FSPN v Ljubljani. Bil je urednik za kulturo in odgovorni urednik Radia Študent, urednik in odgovorni urednik Tribune, član IO SŠ LVZ, član uredništva Problemov, Časopisa za kritiko znanosti, novo antropologijo in domišljijo, katerega soustanovitelj je bil, Krta in Mentorja. SŠ je zastopal v predsedstvu ZŠJ. Delovno pot je začel kot asistent stažist na FSPN in kasneje asistent na VEKŠ, večino delovne dobe pa je delal in še deluje na področju ljubiteljske kulture. V osemdesetih letih je bil urednik in glavni urednik Dialogov. Dve desetletji in pol je urednik prve slovenske spletne (online) literarne revije Locutio, ki jo je sam postavil na noge, vodja Literarne hiše Maribor in predsednik Kulturnega društva Mariborska literarna družba ter urednik in oblikovalec njenih knjižnih izdaj (preko 400, vse na volonterski osnovi). Pripravil in vodil je več kot 2200 literarnih prireditev. Prevaja literarna dela iz sedmih jezikov. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj doma in v tujini, med drugim najvišjo nagrado za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture – zlato plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Milan Razdevšek, rojen 1948 v Slovenj Gradcu, kemijski tehnolog, kulturnik in kulturni organizator, menedžer in svetovalec za razvoj na področju turizma. Maturiral je na gimnaziji v Ravnah, diplomiral na oddelku za kemijo na Višji tehniški šoli v Mariboru. V času študija je bil od leta 1968 aktiven član pevskega zbora pri KUD Študent, leta 1972 in 1973 pa predsednik celotnega društva KUD Študent. Po študiju je delal v mariborskem gospodarstvu, kjer se je po letu 1985 specializiral razvoj turizma, za kar se je izpopolnjeval v tujini. Za svoje delo na področju ljubiteljske kulture je prejel srebrno Gallusovo značko, na področju turizma pa častni znak Turistične zveze Slovenije in častni znak s srebrno iglo Avstrijske turistične zveze.
Ciril Ribičič, rojen 1947 v Ljubljani, pravnik, univerzitetni (zaslužni) profesor, ustavni sodnik, politik in publicist. Maturiral je v Ljubljani, diplomiral in doktoriral na PF v Ljubljani. Bil je predsednik študentske organizacije na PF, sekretar IO SŠ LVZ, član sveta Radia Študent ter organizator odmevnega posvetovanja študentov o spremembah ustave 1971. Po študiju se je posvetil znanstvenemu delu. Skupaj z drugimi učitelji ustavnega prava je napisal številne učbenike ustavnega prava za študente. Predmet Evropsko pravo človekovih pravic je na PF razvijal dvajset let, o čemer je leta 2007 izdal tudi učbenik. Je avtor več znanstvenih monografij in mnogih strokovnih člankov. Od leta 2000 do 2009 je bil sodnik Ustavnega sodišča in od 2007 do 2009 njegov podpredsednik. Po letu 2000 je imel referate na številnih posvetovanjih v organizaciji Konference evropskih ustavnih sodišč, Mednarodnega združenja za ustavno pravo (IACL), Beneške komisije, ustavnih sodišč in akademij znanosti in umetnosti na območju nekdanje Jugoslavije ter Univerze v Regensburgu. Devet let je bil član Beneške komisije. Je soustanovitelj revije za ustavno teorijo in filozofijo prava Revus. Bil je predsednik Društva za ustavno pravo Slovenije, sedaj pa vodi Inštitut za ustavno pravo. V času tranzicije in osamosvajanja Slovenije je bil predsednik stranke SDP.
Rudi Rizman, rojen 1944 v Slovenski Bistrici, sociolog, univerzitetni (zaslužni) profesor, borec za človekove pravice, član Russlovega razsodišča, publicist. Maturiral je na II. gimnaziji v Mariboru, diplomiral iz politologije na VŠPV v Ljubljani, magistriral na FSPN in doktoriral na FF v Ljubljani. Doktoriral je tudi na Univerzi Harvard. V času študija je bil v letih 1967–1968 predsednik Mednarodnega odbora študentske organizacije, v letih 1966–1969 izmenoma odgovorni urednik in urednik Tribune, leta 1969 odgovorni urednik Problemov. Od leta 1969 do 1979 je bil asistent in docent na VŠPV/FSPN za politologijo oziroma sociologijo, zatem izredni in redni profesor na FF UL. Bil je tudi predsednik Znanstvenoraziskovalnega inštituta (ZIFF). Kot gostujoči profesor predava na Univerzi v Bologni in Univerzi v Sarajevu ter občasno na drugih univerzah v svetu.
Dimitrij Rupel, rojen 1946 v Ljubljani, sociolog, univerzitetni (zaslužni) profesor, pisatelj, publicist in politik. Maturiral je v Ljubljani, doktoriral na Brandeis University v Bostonu v ZDA. Bil je odgovorni urednik Tribune in kandidat SŠ za poslanca na volitvah v Skupščino SRS. Leta 1970 se je zaposlil na FSPN v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji Nove revije in njen odgovorni urednik. V času osamosvajanja je bil predsednik Slovenske demokratične zveze (SDZ) in podpredsednik Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), ki je zmagala na prvih parlamentarnih volitvah. Nato je opravljal najvišje državne funkcije; med drugim je bil zunanji minister, veleposlanik in župan MOL. Leta 1992 je bil odlikovan z zlatim častnim znakom svobode. V prvi polovici leta 2008 je predsedoval Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) Evropske unije. Je tudi avtor mnogih leposlovnih del. Osebno doživljanje slovenske pomladi je opisal v knjigi Skrivnost države (1992). Med njegovimi novejšimi knjigami so Železo in žamet (2017), Bomo Prusi ali Rusi? (2018), Podobe iz resničnosti (2022), Pomen osamosvojitve (2023) in Voditelji Slovenije (2024).
Marko Ruperčič, rojen 1987 v Novem mestu, politolog, svetovalec. Maturiral je v Novem mestu, diplomiral na FDV v Ljubljani. Med letoma 2010 in 2012 je vodil Študentski klub PTjeln (lokalni študentski klub občine Šentjernej), med letoma 2011 in 2014 pa deloval v Odboru za socialo in zdravstvo v Zvezi študentskih klubov Slovenije. Od leta 2014 v okviru Študentske organizacije Slovenije deluje kot strokovni sodelavec na področjih sociale in zdravstva, zaposlovanja mladih ter študentskega dela.
Gorazd Sancin, rojen 1951 v Mariboru, pravnik, sodnik. Maturiral je na I. gimnaziji v Mariboru, diplomiral pa PF v Ljubljani. V času študija je bil več mandatov član vodstva Kluba mariborskih študentov in IO ZŠPK. Več let je bil član IO SŠ LVZ ter član skupščine ZSŠS. SŠ je zastopal v ZŠJ. Sodeloval je v več akcijskih odborih SŠ. Leta 1973 je vodil komisijo za organiziranost IO SŠ LVZ (ukvarjala se je z organiziranostjo študentov v bodoči enotni organizaciji mladih) ter skrbel za sodelovanje IO s SŠ na fakultetah, akademijah in šolah. Pisal je tudi za Katedro, zlasti o filmski umetnosti. Po diplomi in pravosodnem izpitu je bil vso delovno dobo sodnik v Mariboru. V prostem času je veliko potoval po svetu in svoje vtise predstavljal na predavanjih društva Vagant, katerega član je še danes. Še vedno dela kot sodno zapriseženi prevajalec.
Aleš Sedmak, rojen 1952 v Postojni, akademski slikar, grafik, ilustrator, oblikovalec, pedagog, mentor ter organizator izobraževalnih delavnic in dogodkov. Diplomiral je na ALU v Ljubljani. V času študija je bil med ustanovitelji delavnice SOG (sekcija za oblikovanje in grafiko) in vodja likovne dejavnosti pri študentskem kulturnem društvu Forum. Večino delovne dobe je bil samozaposlen v kulturi. Bil je eden od organizatorjev pri ustanavljanju društvene Galerije Insula v Izoli (1987) in programski svetovalec za ustanovitev likovne gimnazije v Kopru. Od leta 1983 do 1987 je bil predsednik Društva likovnih umetnikov slovenske obale, od 2011 do 2021 predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Šestnajst let je bil vodja projekta Kaverljag, edine tovrstne manifestacije z mednarodno udeležbo profesorjev in študentov. Njegov atelje v zaselku nad dolino Dragonje je prizorišče edinstvenih izobraževalnih taborov s poudarkom na aktualnih vsebinah, zlasti ekologiji, uporabnosti izdelkov ter povezovanju in sinergiji likovne umetnosti in različnih znanstvenih ved.
Remzo Skenderović, rojen 1949 v Trpezi v Črni gori, pravnik, bančnik, direktor, menedžer, sodni prevajalec, slovarist, publicist. Maturiral je v Skopju in tam tudi diplomiral na PF. Opravil je pravosodni izpit in izpit za sodnega prevajalca. V času študija je bil med vodji študentskih demonstracij v Skopju, sekretar ZŠ Makedonije, organizator študentskega seminarja na Ohridu in profesionalni član predsedstva ZŠJ. Poklicno pot je začel v slovenskem gopodarstvu, kjer je bil med drugim pomočnik direktorja komerciale v Novolesu, direktor Tovarne obutve in član uprave SIB banke. Od leta 1976 je sodni tolmač za srbski, hrvaški, bosanski in makedonski jezik. Je veteran vojne za Slovenijo in soustanovitelj društva veteranov SRP. Napisal je ali uredil 17 knjig, od tega tri dvosmerne slovarje. Vlada RS ga je imenovala v Strokovni svet SICT. Vlada Črne gore ga je imenovala za člana Sveta za sodelovanje s Črnogorci izven Črne gore. Je ustanovitelj Kulturnega centra črnogorskih društev v RS.
Gojko Stanič, rojen 1940 v Ljubljani, pravnik, politolog, politik, publicist in družboslovni raziskovalec. Maturiral je v Ljubljani, diplomiral na PF v Ljubljani, magistriral in doktoriral na FDV v Ljubljani. Od leta 1963 do 1965 je delal v vodstvu Ljudske mladine Slovenije kot ideolog, od leta 1966 do 1969 je bil član sekretariata mestnega komiteja ZKS Ljubljana, od leta 1969 do 1974 sekretar UK ZKS v Ljubljani in član sekretariata CK ZKS. Od leta 1975 do 1978 je delal v Marksističnem centru ZKS, od 1978 do 1991 na FER UL. Po letu 1991 se je posvetil svetovanju na področju uveljavljanja partnerskih kapitalskih družb.
Lilijana Stepančič, rojena leta 1958 v Kopru, profesorica umetnostne zgodovine in sociologije ter ekonomistka. Študirala je v Ljubljani. Leta 2009 je organizirala razstavo Maj ‘68 v Parizu in študentsko gibanje 1968-1972 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Deluje kot likovna kritičarka in kustosinja za sodobno in moderno likovno umetnost.
Marjan Sturm, rojen 1951 v Celovcu, zgodovinar, politik in borec za narodnostne pravice koroških Slovencev. Maturiral je na slovenski gimnaziji v Celovcu, diplomiral iz zgodovine in slavistike na univerzi na Dunaju in tam tudi doktoriral. Opravil je mastrski študij (2000) o evropskih integracijskih procesih na univerzi v Kremsu ter študijski tečaj o transformaciji konfliktov na univerzi v Celovcu (2007). Po študiju se je zaposlil na Slovenskem znanstvenem inštitutu in skupaj s Petrom Wieserjem uredil Peršmanov muzej. Od leta 1983 do 1992 je bil tajnik, od leta 1992 do 2019 predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter predsednik Sveta za slovensko narodnost pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja na Dunaju. Je eden od simbolov boja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem za uveljavitev pravic po 7. členu Avstrijske državne pogodbe. V manjšinski politiki je zagovarjal dialog kot pomembno sredstvo razreševanja konfliktov. V tako imenovani konsenzni skupini je bistveno prispeval k izboljšanju vzdušja v deželi, kar je bila podlaga za kompromisno rešitev glede dvojezičnih napisov. V kompromis o tablah je vnesel tudi tako imenovano odprtnostno klavzulo, ki omogoča občinam, da na svojem teritoriju postavljajo še naprej občinske dvojezične napise. Za svoje delo je prejel mednarodna in državna odlikovanja Republike Avstrije in Koroške ter Republike Slovenije. Napisal in soizdal je številne publikacije.
Mojca Šašek Divjak, rojena 1948 v Črnomlju, arhitektka, urbanistka. Maturirala je na gimnaziji Poljane v Ljubljani, diplomirala na FAGG v Ljubljani. Bila je samostojna projektantka v Biroju 71, sodelovala je pri več nagrajenih natečajih in izvedbah projektov doma in v tujini. Na Urbanističnem inštitutu RS (od 1997) je bila nosilka številnih raziskovalnih in razvojnih projektov. Področja njenega delovanja so bila urbanistično oblikovanje, poselitev, trajnostni razvoj mest. Bila je gostujoča profesorica na University of California – Berkeley (2002), članica nacionalnega komiteja »Habitat II«, aktivno je bila vključena pri implementaciji Agende Habitat za Slovenijo. Vodila je projekt Strateški del OPN MOL, za kar je leta 2012 prejela Fabianijevo nagrado. Je dobitnica posebne evropske nagrade ECTP 2004.
Lenart Šetinc, rojen 1948 v Brežicah, pravnik, komunikolog, politik, menedžer v kulturi in medijih, visokošolski predavatelj, publicist. Maturiral je na gimnaziji v Brežicah, diplomiral na PF v Ljubljani, magistriral iz komunikologije na FSPN v Ljubljani. V študijskem letu 1968/69 je bil predsednik SŠ na PF UL, 1970/71 predsednik SŠ LVZ , SŠ je zastopal v predsedstvu ZŠJ, več let je bil predsednik sveta Radia Študent. V letih 1972–1979 je bil član vodstva RK SZDL, v času prenove ZK in osamosvajanja RS 1986–1990 član vodstva ZKS. Od leta 1980 do 1986 je bil glavni urednik (direktor) Radia Slovenija, takrat sta doživela razmah Val 202 in program ARS. Šestnajst let je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je takrat doživela digitalni preporod. Od leta 2009 do 2012 je predsedoval nadzornemu svetu Radiotelevizije Slovenija. Ustanovil je in nato vodil Inštitut za medijsko pravo. Na višji in visoki šoli za multimedije predava medijsko pravo.
Ludvik Škoberne, rojen 1946 v Šempetru v Savinjski dolini, politolog, novinar, urednik. Maturiral je na I. gimnaziji v Mariboru, diplomiral na FSPN v Ljubljani. V času študija je bil dejaven v Mednarodnem odboru SŠ (med drugim je vodil delegacijo ZŠJ na kongresu Mednarodne študentske zveze v Bratislavi, delegacijo ZŠJ na kongresu palestinske študentske organizacije v Amanu). Leta 1969 je bil med ustanovitelji Radia Študent in član njegovega prvega uredništva. Leta 1970 se je zaposlil v zunanjepolitični redakciji Radiotelevizije Slovenija, kasneje je bil dopisnik Borbe z Bližnjega vzhoda s sedežem v Bejrutu in Kairu. Po vrnitvi je na RTV vodil projekt uvajanja teleteksta. Leta 1984 je prevzel vodenje revije Naša Slovenija za zdomce in izseljence. Od ustanovitve Društva Slovenski svet Evropskega gibanja leta 1990 je bil dva mandata njegov generalni sekretar ter dejavno sodeloval v prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije.
Jožef Šlander, rojen 1944 v Ljubljani, gospodarstvenik in politik. Maturiral je na I. gimnaziji v Celju, diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. V času študija je bil predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov (leta 1968), predsednik Zveze ŠOLT in član predsedstva ZŠJ. Leta 1968 je vodil ustanavljanje Radia Študent in bil njegov prvi glavni urednik. Po diplomi se je zaposlil kot asistent direktorja Inštituta za raziskave in razvoj v Litostroju v Ljubljani ter vodil izgradnjo njegove Tovarne viličarjev. Kasneje je bil generalni direktor Litostroja, direktor Saturnusa, direktor Tehnološko razvojnega sklada v okviru ministrstva z znanost in tehnologijo, vodja sanacije Livarne Vuzenica in Livarne Titan Kamnik, prokurist Palome itd. Ob delu v gospodarstvu je nepoklicno deloval tudi v politiki. V osemdesetih letih je bil najprej podpredsednik mestne organizacije SZDL v Ljubljani, kasneje podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije.
Darko Štrajn, rojen 1949 v Velesu, filozof, sociolog. Osnovno šolo je obiskoval v Črnomlju, maturiral je na tamkajšnji gimnaziji, diplomiral, magistriral in doktoriral na FF v Ljubljani. Bil je eden vodilnih ideologov študentskega gibanja. Dvakrat je bil izvoljen v IO SŠ LVZ (z največjim številom glasov). SŠ je zastopal v ZŠJ. Leta 1973 je predsedoval ŠKUC. V letih 1971/72 in 1973/74 je bil dvakrat član uredništva in enkrat odgovorni urednik Tribune. Jeseni 1974 je bil skupaj s še petimi študenti treh jugoslovanskih FF obsojen na deset mesecev zapora, pogojno na dve leti, zaradi »verbalnega delikta« po takratnem členu 118. Kazenskega zakonika. Po obsodbi, ki mu je preprečila akademsko kariero, je bil deset let urednik prilog v uredništvu Mladine, nato se je posvetil raziskovalni in pedagoški dejavnosti na Pedagoškem inštitutu in na več fakultetah UL ter na drugih visokošolskih ustanovah v Sloveniji in v tujini. Po osamosvojitvi Slovenije je sodeloval v Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO (2001 –2005 je bil njen predsednik), dve leti pa je bil tudi član izvršnega odbora te organizacije v Parizu. Je eden najbolj vplivnih publicistov iz tako imenovane civilne družbe.
Branko Šturm, rojen 1950 v Ljubljani, elektronik. Maturiral je na gimnaziji v Kopru, študiral na FE v Ljubljani. Bil je drugi vodja tonske tehnike Radia Študent, na katerem je delal od leta 1969 do 1977, in bil pravi oče tonske tehnike radia. Sodeloval je tudi pri snemanjih glasbenih skupin. Bil je med ustanovitelji Radia glas Ljubljana, nato inovator v elektroniki v svobodnem poklicu.
Janez Švajncer, rojen 1948 v Ljubljani, pravnik, novinar, urednik, pisatelj, visok vojaški častnik TO in Slovenske vojske, vojaški zgodovinar in publicist. Maturiral je na I. gimnaziji v Mariboru, diplomiral na Višji pravni šoli v Mariboru. Bil je prvi predsednik IO SŠ MVZ, od leta 1966 do 1974 študentski poslanec v Prosvetno kulturnem zboru Skupščine SRS. Po diplomi je bil v letih 1973 in 1974 zaposlen na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Od leta 1975 do 1978 je bil novinar in glavni urednik Večera. Od leta 1979 do 1988 je bil dopisnik Komunista v Mariboru. Od decembra 1990 je bil zaposlen v Republiškem štabu TO in na Ministrstvu za obrambo kot generalmajor oziroma podsekretar. Z imenom Janez J. Švajncer je avtor več leposlovnih knjig in knjig o vojni zgodovini.
Andrej Ule, rojen 1946 v Ljubljani, filozof, univerzitetni profesor. Maturiral je na poljanski gimnaziji v Ljubljani, diplomiral iz matematike na FNT v Ljubljani; istočasno je študiral filozofijo na FF v Ljubljani in tu doktoriral. V času študija je bil član IO SŠ LVZ, član vodstva SŠ na FF, član uredništva Tribune in eden vodilnih ideologov študentskega gibanja. Od leta 1973 do 2014 je bil zaposlen na oddelku za filozofijo FF UL, od 1991 je kot redni profesor predaval analitično filozofijo in teorijo znanosti. Večkrat se je kot štipendist Humboldtovega sklada izpopolnjeval na univerzah v Zvezni republiki Nemčiji. Temeljna področja njegovega raziskovanja so logika, filozofija jezika, kognitivna filozofija, spoznavna teorija, teorija znanosti in komparativna filozofija. Poleg razprav v domači in tuji strokovni literaturi je objavil več samostojnih del.
Ivo Usar, rojen 1953 v Mariboru, pravnik, kriminalist, vodstveni delavec v kriminalistični službi. Maturiral je na I. gimnaziji v Mariboru, diplomiral na Višji pravni šoli v Mariboru in nato na PF v Ljubljani. Bil je zadnji predsednik IO SŠ MVZ. SŠ je zastopal v predsedstvu ZŠJ in na 7. kongresu ZKS. Bil je tudi delegat in član delovnega predsedstva na 9. kongresu ZSMS, na katerem sta se združili ZMS in SŠ v novo enotno družbenopolitično organizacijo mladih. Po končanem študiju se je zaposlil v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. V organih za notranje zadeve je deloval do upokojitve, poleg naštetega je bil tudi predstavnik za odnose z javnostmi in kariero zaključil v evropski policijski misiji v Bosni in Hercegovini.
Igor Vidmar, rojen 1950 v Ljubljani, koncertni promotor, novinar, glasbeni urednik, TV-kolumnist in publicist. Študiral je politologijo na FSPN v Ljubljani. V času študija je bil v številnih akcijskih odborih SŠ, novinar Radia Študent in sodelavec Tribune in Študentskega dnevnika. Od leta 1970 do 1975 je bil urednik aktualnopolitične in družbene redakcije Radia Študent. Od leta 1978 do 1989 je bil avtor in voditelj glasbeno-informativnih oddaj na Radiu Študent. Bil je tudi vodja glasbenega programa ŠKUC-Ropot, član akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec, urednik internega glasila RTV Kričač, voditelj/DJ na Radiu Študent, organizator koncertov za ŠKUC in za lastno podjetje Ropot k.d. Od 1989 do 2022 je bil TV-kolumnist. Bil je tudi (so)založnik knjig in nosilcev in producent zvoka, kolumnist Studia Ljubljana/Studia City, član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, član programskega sveta RTV (1990–1994) in član sveta Cankarjevega doma.
Peter Vodopivec, rojen 1946 v Beogradu, zgodovinar, univerzitetni profesor, akademik. Maturiral je na II. gimnaziji v Ljubljani, diplomiral in doktoriral na FF v Ljubljani. Bil je član uredniškega odbora Tribune (1967/68), Mednarodnega odbora SŠ, uredništva Students‘ Quaterly (1969), uredništva študentske revije Ideje v Beogradu (1970/72) in predsednik sveta Radia Študent (1970/1971). Poklicno pot je začel kot asistent in končal kot redni profesor za občo zgodovino 18. in 19. stoletja oz. novejšo zgodovino na Oddelku za zgodovino FF UL. Od 1999 je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Objavil je okoli 250 razprav v domačih in tujih znanstvenih revijah in publikacijah ter več samostojnih del (Od Pohlinove slovnice do samostojne države: Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja).
Srečko Zakrajšek, rojen 1951 v Ljubljani, kemik in kemijski tehnolog, profesor, raziskovalec in menedžer. Maturiral je na Srednji tehniški šoli v Ljubljani, diplomiral, magistriral in doktoriral na FNT, oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Iz organizacije in menedžmenta je doktoriral na FOV UM, na FF pa si je pridobil še izobrazbo za srednješolskega profesorja. V času študija je bil aktivist SŠ na FNT. Bil je raziskovalec na oddelku FNT za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani in na Inštitutu Jožef Stefan, profesor kemije in pomočnik ravnatelja na Gimnaziji Bežigrad, direktor Zavoda za šolstvo Republike Slovenije ter ustanovitelj, dekan in docent na IAM Visoka šola za multimedije in na FUDŠ. Bil je tudi soustanovitelj projekta ŠKL in fundacije Z glavo na zabavo. Je avtor številnih strokovnih člankov, učbenikov in knjig. Bil je tudi atletski trener.
Pavel Zgaga, rojen 1951 na Jesenicah, univerzitetni profesor, publicist, politik. Maturiral je na gimnaziji v Novi Gorici, diplomiral iz filozofije in sociologije ter doktoriral na FF v Ljubljani. V času študija je aktivno sodeloval v študentskem gibanju. Bil je član Fakultetnega odbora FF in IO SŠ LVZ, odgovorni urednik Tribune, urednik Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo in sodelavec Radia Študent. Po končanem študiju je krajši čas poučeval na srednji šoli, po letu 1977 pa je bil zaposlen na Pedagoški akademiji oziroma Pedagoški fakulteti UL. Vmes je bil državni sekretar (1992–1999) in minister (1999–2000) na Ministrstvu za šolstvo in šport RS.
Boštjan Zgonc, rojen 1949 v Ljubljani, profesor, visok državni uradnik in funkcionar na ministrstvu za izobraževanje. Maturiral je na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, diplomiral iz slovenščine in primerjalne književnosti na FF v Ljubljani. Leta 1971 in 1972 je bil glavni urednik Radia študent in po funkciji član IO SŠ LVZ, v letih 1973 in 1974 pa je bil izvoljeni član IO SŠ LVZ. Leta 1974 je bil tudi sekretar IO SŠ LVZ. Delovno pot je začel kot gimnazijski profesor, večji del delovne dobe pa je deloval kot visok državni funkcionar na področju izobraževanja. Deloval je v RK SZDL, bil je pomočnik predsednice RK za vzgojo in izobraževanje, po letu 1990 pa je na ministrstvu za izobraževanje opravljal naloge na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Bil je med ustanovitelji Socialistične stranke Slovenije.
Bori Zupančič, rojen 1949 v Celju, karikaturist, knjižni ilustrator, satirik, glasbenik, art terapevt. V času študija v Mariboru je bil sodelavec in urednik Katedre. Dobro desetletje je ustvarjal kot svobodni umetnik, nato je na Nizozemskem opravil specializacijo iz art terapije in se zaposlil kot terapevt v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, kjer pri delu uporablja izkušnje iz likovnega, glasbenega in literarnega ustvarjanja. Karikature in druga dela že več desetletij objavlja v številnih medijih v Sloveniji, poleg tega redno razstavlja. Z ženo umetnico Lilo Prap upravljata galerijo v Šmarjeti pri Celju.
Monika Žagar, rojena 1949 v Ljubljani, univerzitetna (zaslužna) profesorica, publicistka, pisateljica. Diplomirala je na oddelku za germanistiko na FF v Ljubljani. V tem obdobju je dalj časa živela v Nemčiji, še bolj pa so jo zaznamovala bivanja in obiskovanja akademskih šol in delavnic na Norveškem in Švedskem. Iz skandinavistike je magistrirala in doktorirala na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju. V času študija je bila aktivna članica Šumija in Gledališča Pupilije Ferkeverk. Redno je objavljala članke in kolumne v Razgledih in mesečniku Ampak. Takoj po končanem študiju se je zaposlila na Oddelku za germanistiko, skandinavistiko in nederlandistiko na Državni univerzi Minnesote v Minneapolisu. Posveča se predvsem pisanju tako akademskih člankov kot romanov z različno tematiko. Je predstavnica Slovenskega PEN v Mednarodnem odboru za pisatelje v zaporu in redno objavlja tudi na to temo. Njen roman o študentskem vretju, Diši po dosegljivem, je izšel leta 2022.
