Papir: A4 A5 Nazaj na številko 122 V oknu za tiskanje izberite tiskalnik ali »Shrani kot PDF«. Vsak prispevek se začne na novi strani.
LOCUTIO
Prva slovenska literarna on-line revija
1221. december 2022 · Letnik XXVI

Drago Metljak

Drago Metljak

Kazalo

  1. Wojciech KassImena so vstajala iz mene kot blatna pokrajina
  2. Mila VlašićPesmi za prijatelje
  3. Jadran Zalokarblagujemo za praznim stolom / gostimo se za prazno mizo
  4. Mateja Bizjak Petit - MatheaZlomljen gleženj
  5. Borut Petrovič VernikovLom svetlobe
  6. Marija FerjančičRazžarjena luč v daljavi
  7. Stanka DevjakZajtrk v Alice Bel Colle
  8. Nives GogalaVzporednosti
  9. Dimitrij ŠkrkČakajoč pomladi
  10. Smiljan TrobišVračam se k tebi
  11. Jurij PivkaNenapisana knjiga
  12. Valter ČučkovičJužni križ prihaja
  13. Zdravko Kokanović - KokiVarnice u vjetru
  14. Samo KreutzTiktakanja
  15. Aleš RopošaLadje
  16. Božidar RozmanNoč ima svoje sanje
  17. Lidija ŠtamparŽivljenje v belem
  18. Janez DreuOdmev zena v zimzelenem času
  19. Marina BahovecHope, Stardust
  20. Marjana CmagerParadižnik z dvema pecljema
  21. Borut SlokanMedved
  22. Jani RifelSkok čez mejo
  23. Bojan SchwentnerLačen Jugoslovan
  24. Štefka LangKlici urhov
  25. Melita VidovičVznesenost iz pik
  26. Marija GašparičPia, Ana
  27. Domen SvitŽivljenje imam – kaj z njim?
  28. Marjan PungartnikMila Vlašić
  29. Niko R. KolarMarjan Pungartnik: Literatura pripada vsem
  30. Anamarija Stibilj ŠajnŽiva Agrež: Videz nevidnega
  31. Razpisi -• Razpis za haiku številko revije Locutio

IMENA SO VSTAJALA IZ MENE KOT BLATNA POKRAJINA

Wojciech Kass

OZADJE

Lesena veranda se ni zmanjšala, niti njena okna,
s katerih je med umivanjem odpadal kit,
jaz sem jo prerasel, tako kot moder šolski suknjič
in kapo s paskom in dvema trakcema.
Bila je velika, večja kot dostopni mi zemljevid,
zgovornejša kot hotelček nasproti in mesto v ozadju.
Nisem ostal v njem kot kapitan vlačilca,
ne kot svetilničar, ki osvetljuje obalo in pot v pristanišče.
Zdaj pa, pripadajoč ozadju, sem poln strahu.

7. september 2001

RAKI

Sanje, ki se vračajo kot butanje valov,
v njih je vedno isto pristanišče,
kapitanija, doki, lesena ogrodja
in zibajoči se čolni s spuščenimi jadri,
manjkajo samo ladjedelniški delavci, krmarji, veslači.
So nekje drugje, kot je videti v teh istih sanjah,
ležijo v platnenih brgešah,
napojeni z vinom in ožgani od poznega sonca,
kot ploščati raki, ki jih je naplavilo morje.

KOŠČICE

Mrtvi imajo pravico do počitka in pokopa,
to je vedela stara Mazurka iz Turošla,
ko je kleče zbirala, vteptane v podrast,
človeške koščice, rebra, golenice,
in jih polagala v predpasnik kot jurčke.
Stala je na gozdnem pokopališču, oziroma na tem,
kar je to nekdaj bilo. Vedela je tudi,
da se iz vojne ne pride z ljubeznijo do sovražnika.
Ljudstvo, ki je prišlo sem, je proslavljalo svoj vojni plen,
bližala se je odjuga in sneg je padal s smrek
kot s kladivom obtolčeni mavčni okraski.

DIVERTIMENTO IZ OKOLICE BIERZE

Peljal sem se po polni sonca ravnini
proti vijugasti Biebrzi,
aprilska svetloba se je nabirala na očeh
kot zlate ploščice na situ, ki izplakuje pesek.
Kljunač je s krili ometal obeske zraka,
hotel sem prisesti in navleči nase obledeli travnik,
ki je bil kot kožuh živali,
in odreveneti v pastirski stan ali pa v eden od šopov trave,
biti samo poslušanje in petje.
Ko sem šel mimo Jaglova, Jamine, Jazieva,
sem se poglabljal v začetke teh imen,
ona pa so vstajala iz mene kot blatna pokrajina,
mi mešala v glavi, da sem se pačil in zehal,
vedno manj videl, iztegujoč roke
po vsaj kak voz sena, po vsaj ne to zvezdo.

STOPNJEVANJE ŽERJAVA

Ta, ki prileti na močvirnata tla
in je njegova pesem kot brušenje noža,
in ta, ki se z vedrom na drogu
priklanja vodnjaku, čeprav že izsušenemu,
in ta, ki v mestu davne Hanze
stoji nad reko kot menih s kapuco.
Govorila si: ne zdaj, ne zdaj, ne zdaj,
po terasah je sneg, v kleteh srež,
ampak sem priletel in je bil april,
vstala sva s travnika v nogavicah
iz žafranaste megle.

MALA METAFIZIKA

Ko grem iz svoje gozdarske hiše v mestece, se mi vselej zdi,
da se peljem po cesti navzdol,
ko pa se iz njega vračam, da se cesta dviga.
Zares pa se niti ne spušča niti ne dviguje,
saj je vendar nižinska in, kot pravijo, zelo vijugasta.
Pa čeprav, to ne spodbija moje male, lokalne metafizike.

USPAVANKA S ŠUMOM

slišiš:
zdaj je padel ostružek
s pravkar šiljenega svinčnika
majhen košček odrezanega nohta
glavica vžigalice
ali pa Ikar.

OBDARI TA SVET S KROTKIM POGLEDOM

K. Karasku

Stari pesnik, končal boš sedeminsedemdeset let,
za temi vrati, za vrati iz dveh kos boš našel darove:
pojočega turdusa philomelosa in kvartet kosov,
steklenico shlajenega tokajca, havansko cigaro
in gabrovo pručico za pod utrujene noge.

Vse to čaka na balkonu, ki sem ga poimenoval
za admiralski mostek z razgledom, ni važno, na kaj,
toliko drugih so razsvetlile luči tvojih pesmi,
ali veš, da imajo Eskimi sto besed,
da bi zajeli sneg, ki se v njihovi deželi nikoli

ne stopi? Zdaj je februar, nasproti balkona
rase panorama blokov, siva kot tvoja brada,
na dušek si izpraznil kozarec madžarskega vina,
turdus philomelos stoji na smešno tenkih nožicah,
kosi pa s krempeljčki praskajo srež in še vedno ne začenjajo.

Prevod iz poljščine: Katarina Šalamun Biedrzycka

Povratek k pesnici

PESMI ZA PRIJATELJE

Mila Vlašić1928–2022

1

Ne znam da li
je još neko
primijetio

da sam ostavila
djetinjstvo

na Kršu,
uz Neretvu,

noseći dvije
pletenice

i trešnjev cvijet
u kosi.

2

Na sončni
žarek

sem se naslonila
in sedaj plovem
v svoji neskončni

ladji.

3

Zaupala sem se
domišljiji

naj me vodi
po izbrani poti,

do neizmernih
daljav.

Nosim skriti
ogenj.

žlahtni trenutek
in svoj notranji

svet

4

Vsako jutro
kličem sončni
žarek

da mi nariše
stezico

novega dne.

5

Po stopnicah
vedrine

se zadržuje
moj tek.

Vidim
Sonce.

6

Zanesljiv je
moj sen

Ne iščem poti,
kako oditi
iz njega.

7

Lahko prodrem
v skrivnosti
lipe starodavne

Šepetaje sem spustila
zrno resnice

v dišeči cvet.

8

Preden
dospem

odidem
naprej.

9

Samo en
korak naprej

in na lestvi
ljubezni sem.

Ko se dan zaiskri,
me njegov žarek
popelje v miren

sen.

10

Resnica se je
izgubila

Iščem jo,
iščem.

Nekje jo bom
našla.

Srce mi je
vseved.

11

Zrno resnice
se ne more
izgubiti

Glej, razsuto je
po gorah Alp
in Dinare.

12

Kadar
izgubim

božansko blagost
sedemkrat

dobim.

13

V zibelki sna
me čaka
presenečenje

odkrivam
zaklad
pod Goro

triglavsko.

14

Samotna
samotarka

Zanesena
z gorečim
ognjemetom
Soče in Neretve

V sedemstotih
bajkah
sanjam o miru
planinskih

skal.

15

Da se mi dan
ne razjoče

tečem s srcem
Neretve in Soče.

16

Sedem grlic
poje iz mene

pomagajo mi iskati
najkrajšo stezo

do sedmerih
triglavskih

jezer.

17

Biser teče
po mojih žilah

Neretva.

Tudi Soča mi je
biser darovala

Za veselje mi je
Triglav dva

dodal.

18

Črke razmetavam
po Kamenju

Dobri Mesec
prelistava skale.

Sijoče zvezde mu
odkrivajo moje stihe.

19

     Simonu Gregorčiču

Igrivi oblak
prede bajne
slike

»Krasna si, bistra hči planin«

Po tvojih gorah
v lepoti
zeleno modri

plameni

Soča.

20

V neskladju
s Časom

hodim med Gore
razmišljat.

Vdihavam vonj
svetnih njiv.

Rodovitnost
vinske trte
me opaja.

Odhajajoči Čas
se ozira za menoj.

21

Kako poleteti
ko so mi noge
prirasle k zemlji?

Zato si iz sebe
izposojam
vse trdnejša

krila.

22

Kdo sem?

Zmagoslavje sna?
Misleče, čuteče bitje?

Ali kaplja
moje poezije
ima moč
za naju dve?

Ne morem
iz svoje usode:

Dvojnost mene,
žene novodobne.


Pesmi za prijatelje Mile Vlašić (takrat še Gvozdić) so izšle kot bibliofilska publikacija leta 1986 v samozaložbi.

BLAGUJEMO ZA PRAZNIM STOLOM / GOSTIMO SE ZA PRAZNO MIZO

Jadran Zalokarr. 1947

blagujemo
za praznim stolom bez gostiju
a zima je tek počela


maškaranje
zimska bura vijori šarenilom boja
i burnošću pokreta ¸


na zimskoj buri
u praznom redu za kruh
i nadu


dječje cipelice
nikad nošene - kraj
utopljenog migranta


dječji pogled
prema kopnu
– posljednji osmijeh


gostimo se
za prazno mizo brez gostov
a zima se je komaj začela


pustovanje
zimska burja vihra s pisanostjo barv
in burnostjo gibov


na zimski burji
v prazni vrsti za kruh
in upanje


Otroški čeveljčki
nikoli nošeni – ob
utopljenem migrantu


otroški pogled
prodi kopnemu
– zadnji nasmeh

ZLOMLJEN GLEZENJ

Mateja Bizjak Petit - Mathear. 1969

Marec, 2023

…

Kratka misel namaka steblo v vazi, ki jo prebuja jutranji žarek.

Vse rože imajo podobne želje, le nekatere so bolj skodrane.

Za nohti je bolj malo krvi, čivkajo ptice.

Ena pa drugače poje in jaz slišim le njo.

Poznava se že iz mnogih življenj.

…

Edinstvena si v svoji temno napisani obleki.

Obraz je plah in niti ena žuželka ne premakne več tvojih dolgih trepalnic.

Še vedno dišiš, po pokošeni travi, po soli v laseh, po vetru.

V neki zeleni torbi, je spomin skrbno pozabil rokopis, ki me drami, ko se počutim slabo.

V omari. Za vedno.

…

Ko bodo oblaki cveteli in bo suša moja težka sapa,

Se bodo ulile besede kot pesem iz kamnov.

Tišina bo tekla mimo in se smejala s široko odprtimi usti,

Da bo videti vse njene zobe, vse tja globoko v njeno tolsto in toplo telo.

Z roko boš gladko segel do srca in utrgal jabolko.

Led bo postal les.

In trkanje vse bolj oddaljen pogled.

…

Vsakodnevno se pogovarjam z besedami, ki ostajajo v olupkih.

Abecedo vrtim po prstih. Iščem.

Luč sveti in kozarec nazdravi z vsakim novim podvigom.

Nevarna so leta, ko je svet premajhen.

Vrvica na omari čaka, da jo razvijem in se sprehodim po labirintu,

Ampak koža je že zdavnaj spremenila svoje ime in se tudi sama

Le še redko prepozna v ogledalu.

…

Prah zemlje se je nabral v grlu. Vsak požirek, ga potisne malo dlje.

Dušijo se dobri nameni. Venijo roke in pogled je potopljena ladja,

Izgubljeno letalo, tanki na dlani in dron prve klase, muhe na ekranu.

Pozabljena drevesa in njihove noro lepe sanje.

Ne on-ona ne ona-on ne oni ne mi ne vi-mi ne mi-vi

Minljivi nebogljeni milni mehurčki polni blata.

…

Vroča čokolada na pogon.

…

LOM SVETLOBE

Borut Petrovič Vernikovr. 1955

Pesmi iz cikla Eros – Tanatos

amor est vita

si kdaj slišal odmev
njenega glasu med orgazmom
hrzanje žrebice udarec kopita
v spremenjenem stanju zavesti
si kdaj božal njene prsi med večerjo
v stekleni restavraciji brez zaves
si kdaj pustil sled v njenem spominu
ali vsaj šopek belih zaprtih tulipanov
v vazi njenega golega telesa
si kdaj pomislil zakaj je smeh
Mone Lise tako skrivnosten
je doživela vrhunec med pavzo
pred vstopom v večnost
si kdaj začutil ugriz njenih ustnic
na penisu tik pred izlivom
si kdaj sploh odprl steklenico šampanjca
po ljubljenju z žensko
ki je edina boginja življenja
si kdaj pogledal v njene oči izza zenic
tam se svetloba in tema
objemata v zrcalu kjer ni sprenevedanja
si kdaj poljubil koso smrti
ki čaka da zareže v vrat tvoje moškosti
nikar ne pusti spermi
da se posuši na njenih dlaneh
naj se razprši kot parfum v njeni duši
naj doživi pravo resnico vstajenja
naj začuti strast ki stisne do krika
naj znoj postane medeno vino vajine gostije
si kdaj vtetoviral v kožo njenega srca
neizbrisno kodo poželenja
ki ne umre niti po zadnjem izdihu
ko te pogoltne hlad niča
si kdaj resnično živel
si kdaj čutil lakoto po vbodu njenih nohtov
ko počasi režejo razum na koščke
manjše od zrn peščene ure
si kdaj ustavil čas ko odteka skozi prste
njenega dotika da lahko slast poka po šivih
neukročene lepote kjer se slina poljuba
meša z ognjem nosečega sonca

zbudi se

izženi temo iz njenih oči
ne spi ne sanjaj o sebi
prekleti norec
zbudi se
z mrzlo vodo umij svoje veke
ovij njeno belo kožo s plameni ognja
naj zagori njeno sonce
naj pleše z bosimi nogami
po jutranji rosi
ko poljublja tvoj obraz
mar ne vidiš da grize trnje z vrtnic
njena usta krvavijo odznotraj
njen jezik se suši na nemem pesku
zbudi se
prekleti norec
da ne odide
v objem kjer bo čutila
da njena duša še diha …

o skrivnostni ženski

skrivnostne ženske
se ne moreš znebiti
ko zaspiš
sanjaš o njenem belem telesu
o lepoti njene duše
ko se zbudiš
se pojavi v tvojih mislih
kot nepričakovan obisk
ali kot pesem
ki se v tebi zgodi
ko jo najmanj pričakuješ
ko umreš
te obiskuje na grobu in joče
ker je življenje zapravila z drugim
in ti lahko le molčiš
kot kamen
ko kipar vanj kleše ljubezen

oda svečenici

se spomniš tistega popoldneva
v sobi je dišalo jasminovo cvetje
zastrla sva zavese
strgal sem ti svileno majico
rdeč mak na njej je padel na tla
rosni bradavici na tvojih vzkipelih prsih
sta drhteli pod jezikom lačna si požirala mojo moškost
dotikal sem se dna globoko
ječala si tiho da se iz sobe
ne bi slišala simfonija nebes
bila si lepša od rajske ptice
se spomniš tistega popoldneva
v sobi je dišalo jasminovo cvetje
bala sva se da ne bi nekdo vstopil
prižgal luč ugasnil svetlobo najine teme
se spomniš tistega popoldneva
v sobi je dišalo jasminovo cvetje
v tvojih očeh je žarel pogled
svečenice ki ubija smrt

oda orhideji

odpiraš mi srajco
ko te gledam
slečeno v pesem
drhtiš v odprtini
mehkoba je skrita
v globini
iz nje letijo čebele
naj se cedi omamna pijača
v očeh naj zabliska slast strele
udari naj v srce smrti
pred tvojo lepoto
se zbudi tudi kamen

lom svetlobe

cvetiš odprta proti soncu
slekel sem svojo dušo
samo za trenutek
da okusiš večnost
živo vino teče po najinih žilah
poljubiva najino pesem
moja bela nevesta
v globini tvojih oči odpiram okno
da bi začutila lom svetlobe
njen sij nikoli ne ugasne …

RAZŽARJENA LUČ V DALJAVI

Marija Ferjančič

LJUBEZEN

Čarobnost časa,
sonce me razvaja
že zjutraj navsezgodaj
name svoj žar lije,
kakor zunaj kdaj
za oknom rože,
njih nežnost
kot pravljica z vonjavami
me v svoj sen ovije.

Ni druge na svetu tem ljubezni,
kot razžarjena luč v daljavi
napolni dih sanjavi,
da vse v njem se kopa.
Zrcalo, glasbe tvoje se ne sliši
in vendar si najmočnejši glas!
Saj najbolj nemi te nikdar ne presliši,
ko toplina tvoja ga povija
v nedogled kot svila.
Le kje naj najdem
druge sanje, dragocenost,
kot v tebi – o, svetloba večno milostljiva.

KO SI V SVETLOBI NEM

Svetloba razsipava
po valovih vetra luč,
kjer le nemo zibajo
mi šopek las,
da v njih živi
vznemirjajoči glas,
ki odmika se od mene
kot misel poletne noči
pozabila sem že skoraj,
ker že davno
je legel vame tih mrak,
zasenčil glasove
živahnih dni.
Še korak
v hreščavem pesku
je glas skrivenčil.

V sencah sonca
rjovim v bolečini
samota je ostrina
in bodalo,
ki do smrti me bo tolkla.

NA PLANINCAH

Zdaj zopet vračajo
se stari časi,
pastirice na TV-ekranu
zopet ob kravah
vidimo na paši.
Ob skalah, kjer jegliči
jim lepo cvetijo,
in na travah murve,
na vratovih krav zvonci
spet kot uglasbeni orkester
iz dneva v dan zvonijo ...
O, kako zelo bila bi rada z njimi
in v živo poslušala
to prekrasno planinsko melodijo,
pa sirota stara sem postala.
Zato kot taka nikoli več
te čudovitosti ne bom dočakala.

KOMU?

Le še vam
posvečam svoje
misli, besede,
cilje, poglede
in zaupanje
v prihodnost,
dokler mi je
še darovana.
O, le vam –
polja, dobrave,
drevesa,
cvetovi
in ptice zvedave!
O, le vam –
dnevi sončni,
deževno megleni,
zimski,
pomladni
poletni in
v tihi zlati jeseni!
O, le vam
in tistemu svetu,
ki v mukah se zvija!
Nanje kar naprej
neprestano,
nenehno,
samo nanje
me misel spominja.
Drugo vse je presito
in z nepotešenim
napuhom
nabito.

NAJ?

Naj črtam nebo
naj črtam svetlobo,
naj črtam vse,
kar vidi oko
in sliši uho,
in začnem
risati temo?
Groza,
ne!
Ne morem,
ne!
Ne morem še!
Pika.

NOVA PESEM

Soj vesolja
žar obzorja
angelski pozdrav

gorska roža
mirna reka
angelski objem

ljubezni sanje
luna vanje
angelski poljub

luč vesolja
zvezd opoja
moj nasmeh

moja roka
v tvoji dlani
solza sreče v očeh

ljubezen vaša
na moji rami
me uspava v nočeh

ZAJTRK V ALICE BEL COLLE

Stanka Devjak

ZAJTRK V ALICE BEL COLLE

Jutro
odstira megle
nad vinogradi.

Ko bo stolpna
ura odbila
osmo,

bodo zvonovi
v njem odpeli
Ave Mario.

Radostno pozvanjajo
in po dolini trosijo
veselje.

Medtem
si znova napolniš
skodelico

in neizmerno
uživaš
ob pogledu

na gričevnato
pokrajino
z majhnimi zaselki.

Ker boš od tod
odšel
pred petnajstim,

ne boš videl
lampijonov
na nočnem nebu,

ki se dvigajo
proti zvezdam
k Njej,

Stelli Maris.

PICA POD ARKADAMI

Pod arkadami,
v središču Acqui Term,
je prijetno jesti pico.

To uvidiš takoj,
ko se iz vročega sonca
premakneš podnjé,

v času, ko strežejo kosilo.
Tedaj znova srečaš točajko
iz Albanije,

s smislom za dovtipe.
Prijazno ti namigne,
da se presedeš,

saj tam, kamor si najprej
sédel, zakrivaš tablo
z jedilnim listom,

namenjeno gostom,
ki utegnejo še priti.
Nato ti k rdečemu morettiju

prinese še grisine,
da lahko v miru čakaš na hrano
medtem ko si se presedel.

ORGANISTKA IZ TARASCONA

Ob nedeljah
igra na orgle,
v cerkvi svete Marte.

Drobna, krhka,
z lepo prirezanimi
nohti na rokah.

V tistem vročem, poletnem dnevu
je nosila belo bluzo
z dolgimi rokavi.

Četudi smo zamudili
na kosilo, je prijazno povprašala,
ali smo si utegnili ogledati mesto.

Pozorno me je poslušala
in počasi jedla
zelenjavo,

čeravno je nanjo
dolgo, dolgo
čakala.

Ko smo končali
z obedom,
se je kmalu poslovila.

Klavičembalo, poezija,
vibracije, jin shin jyutsu –
Claire.

ČIPS Z ZELIŠČI

To poletje sem v trgovini,
blizu mesteca,
kjer sva dopustovala,
kupila čips z zelišči.

Po večerji sem jim ga
ponudila. Vprašali so,
kje neki sem ga kupila.
Očitno jim je bil všeč.

Bolj kakor med in piškoti,
bolj od sadnega kruha
in domačih
ocvirkov.

Ko sem se vrnila
domov, sem si kupila
pest domačih
ocvirkov.

Pojedla sem jih
neki večer,
ko ni bilo nikogar doma.
Kako so teknili!

MALICA NA AVTOBUSNI POSTAJI

Ker je bil čas za malico,
sva sedla v senco pod drevesi
na avtobusni postaji, saj je tam bila
edina klop daleč naokoli.

Medtem ko sem se krepčala
s kosom s slaniki obloženega kruha,
se je na postaji ustavila tujka.
Ugotovila je, da je zamudila avtobus.

Glasno je tarnala, saj ni razumela,
kaj piše na voznem redu.
Svetovala sem ji, naj glede voznega reda
povpraša katerega od domačinov.

Odšla je. Nato je mimo prišel možakar,
videl, da jeva na klopi avtobusne postaje
in nama zaželel bon appétit.
Zahvalila sem se mu: »Merci, Monsieur!«

MORJE PRI SAINTES-MARIES-DE-LA-MER

S kupom brisač in starim sončnikom
sva prišla na peščeno obalo v kraju,
ki mu domačini pravijo Lei Santei Marias de la Mar.

Tukaj je morje zmeraj hladno,
zato se v njem običajno skopam enkrat,
največ dvakrat.

Toda tokrat je bilo drugače.
Bilo je razposajeno, božajoče,
pljuskajoče in toplo, predvsem toplo.

Dejal si mi, da sem v njem neizmerno
uživala. Zato si me vabil,
naj znova pridem in zaplavam.

Prišla sem in bila dolgo, dolgo
v njem. Pozabila sem na sonce,
in zvečer opazila, da sem po hrbtu rdeča.

Potolažil si me, da ni prehudó,
vzel kremo, me namazal ter rekel,
da si me pripravljen ponovno peljati

na obalo, k Sveti Mariji na morju.

CUNJICE

Ob sobotah na tržnici v Maussanu
odprejo majhno skladišče,
v katerem prodajajo rabljena oblačila.

Rada se odpravim tjakaj
in pomerim to in ono
ter kupim, če mi je kaj zares všeč.

Letos so me povprašali,
od kod prihajam,
saj jim moja govorica ni bila poznana.

Odgovorila sem jim, plačala
in vzela podarjeno vrečko
z nakupljenim.

Zahvalili so se in mi razložili,
da je izkupiček namenjen
bolnim otrokom.

Dejala sem jim, da opravljajo lepo poslanstvo,
se poslovila in se znova sprehodila
po tržnici v Maussanu.

KNJIŽNICA V ULIČNI OMARICI

Ko se vračaš s potepa,
v uličici, blizu kjer dopustuješ,
naletiš na majhno vitrino
s knjigami.

Odprta je, da si lahko
katero od njih izposodiš.
Odločiš se za zgodovinski
roman v nemščini

in ji ga izročiš.
Lahko ga bo brala,
ko bo utegnila. Morda.
Zelo je namreč zaposlena.

Med tem so minili meseci.
Nekega dne si jo poklicala,
ali pa morda ona tebe.
Dejala ti je, da je roman iz vitrine

prebrala. Bil ji je všeč.

»NE MOTI!«

Listek z napisom »Ne moti!«
obesiva vsakič,
ko nameravava v hotelu prespati
večkrat.

Tudi tokrat sva ga obesila.
Menim, da bo sobarica
z goro perila vesela,
ko ga bo našla na kljuki.

Zmeraj v kopalnici pustí
več brisač kot jih potrebujeva.
Letos sva prišla
še s svojimi, za na plažo.

Ena od teh
je bila mokra od dežja,
ki so ga tamkaj, od koder sva pripotovala,
več mesecev hrepeneče čakali,

medtem ko so dan za dnem
zalivali rože in paradižnik.
Sedaj brisačo sušiva na balkonu,
pripeto s tvojimi kljukicami.

Ko veselo plapola z ograje,
opazujem pokrajino,
nad katero se zgrinjajo
nevihtni oblaki.

Kaže da bova morala vnovič
na kljuko obesiti napis »Ne moti!«
in z odhodom počakati še en dan.

Me ne moti,
kajti tukaj je lepó.

VINO IZ PIEMONTA

Kako presunljivo lepe
so visoke cedre
v Canelliju,

pod katerim se
vijejo kilometri
vinskih kleti.

Že desetletje
obiskujem
te kraje.

Tokrat moram
pokusiti vino
iz vinogradov,

ki rastejo
tod okrog,
kajti morda

sem letos
poslednjič
tukaj.

VZPOREDNOSTI

Nives Gogala

VZPOREDNOSTI I.

Plasti – preplastiti se

Kot da se dvigam nad; kot nekakšna plesalka, morda balerina, ki se povzpnem nad druge, nad oblake tudi morda, kot drevo, ki se razprostira in hkrati povišuje, - zrast. Tako se dotikam, če bi se naenkrat zaobrnile mehkobe, morda vseh cvetov, ki so na vseh travnikih; in njihovih konic se dotikam; dotikam se jih tako, da jih ne pomendram, ampak se oni dotikajo ali dotaknejo mene tako, da imam urez, odtis; seveda opomnijo me, spomnijo me, da nisem večna, tako kot so oblaki, ki si šele dovolijo dotik. Kot da so pomembne površine pri dotikih; tako list na površini tekočine v kozarcu, lahko je stari, ostarel, morda je ostarela tudi tekočina v kozarcu, kaj šele kozarec. Kot da te površine v kozarcu pripovedo ali pripovejo, da je mogoče slikati z usti, pa ni treba biti invalid, morda samo domišljijski razglednik ali obiskovalec. Kajti z usti se dotikam površine kave in glej, - podoba, ki se je izrisala na površini kave, se spremeni ali ne. Lahko iz profila mladenke v hipu nastane portret starke; lahko pa površina perzistira/(pre)ostaja, pa čeprav pelje kamion preko. Da, mlada kava lahko pokrene staro kolesje starke, lahko pa stara kava pomladi še tako mladenko. Da, vse je v plasteh, kako si sledijo, kako se pregrajajo, kako se obogatijo, kako se preskakujejo, kako se siromašijo. Vsekakor mehko perje naredi več ostrine kot urez z nožem v jeklo. Gledano po času/v času.

VZPOREDNOSTI II.

Zrno je (kot) plast in plast kot zrno

Zrnca v uri, peščeni, se razlikujejo med seboj. Včasih katero pobegne iz svoje sredine; iz ure, iz njene površine, iz površine številčnice, izmed zakonitosti, ki jih vzpostavljata kazalca in pa številke, ki v okviru številčnega kroga ustvarjajo magično moč – zanj, za to zrnce. In ono to premaguje, lahko da premaga, a le za (kratek?) čas. In to zrnce se nekako približa nebu; lahko kot drevo, ki je pognalo iz njega, torej je on/ono seme, ki sme. Drevo lahko zraste tako, da je široko, kot peruti nekega ptiča, ki jemlje velik zamah, a je (žal) pritrjen. Lahko drevo zraste visoko proti nebu in se to zrnce zrcali v njem v njegovem deblu v luskinah lubja, morda v listih, morda v cvetovih, morda pa je to (ne)kakšen plod. Zrnce se na določeni višini izluži iz vseh teh vsebin hkrati, kot da je sestavljena vsebina, mnogokratnik življenja, in pokrene oblak; ta (i)zbere dež in se ponovno vrne na zemljo kot tak(šen). To so solze, ki so pritekle iz božjega obličja, iz očes tam, in padajo na zemljo kot posebni – krvavi dež, tisti, ki je krčevit, ki je žalujoč, ki je morda tudi nekoliko togoten. Ta krvavina sčasoma izzveni in dež je spet prozoren, kot da bi padale sence, ki ne povedo nečesa o tem semenu, ki je zadeževal nazaj na Zemljo. Pa vendar. Plasti, ki se povzpnejo, ki se pnejo proti nebu, zato, da bi se ponovno spuščale, spustile proti tlom, toda tokrat izspremenjene, preplastene. Povedano drugače: kot da se pripove zgodba: človek, ali si, ali si še…, pa čeprav kot zrno, seme nečesa; upajmo, da dobrega.(!)

VZPOREDNOSTI III.

Zvez(d)ne steze

Kot da imamo posebno modro sonce morda, kot da bi zasijal dragulj v neki sobi; to prinaša košček modrega sonca, kos modrega odbleska. In se dogodi, da se v tem odblesku zrcali modro oko iz obličja nekoga, nato mavričnost mreže pajka, nato kačica, ki je odvijugala modro med pohištvom v sobi in ne nazadnje uhelj od slona, ki je ves modrikast, kot da je slišal marsikaj o sebi in o položaju v tem svetu; njegovem in o vsem. To so fenotipske poti nekega obstajanja ali tako imenovane zunanje poti, ki se razlikujejo od notranjih poti, ki so genotipske ali tiste genetske, ki se tičejo molekule DNA.* Še več fenotipskih poti poznamo: na primer, srečanje literatov in kako se poraja vprašanje avtentičnosti nekega zapisa, in ne le to, tudi da je »se ve da« čisto drugače slišati, kot »seveda«, namreč prvo je pomožni glagol, če ne že pomožni stavek, drugo pa je oblika medmeta (zatrdilni ali pritrdilni ali pozitivno naravnani medmet za razliko od zanikovalnega ali nikalnega ali negativnega ali negativno naravnega!), ki se uporablja za rahljanje gostote ali konciznosti teksta; ali kot je dejal veliki Miles Davis, da je treba v umetniškem delu čutiti zrak, kisik, dihanje; morda izdih, da delo, katerokoli umetniško, lažje razumemo; morda z nekakšno pomočjo.*

In ne na zadnje so zvez(d)ne poti tudi te, ko je razstavljen plakat, ki je ogromna napisana pesem, pa manjkajo ali so odtrgane črke, ki spregovorijo o ključnih stvareh na tem plakatu, in jih ne nadomesti niti črka, ki se pristavi od zadaj, kakor tudi ne z roko napisana korekcija, ki poseže v sam plakat. Škoda je že narejena. To je govoreči »torzo«, nedokončan kip ali busta, ki ni nikomur v čast. Ja, različne poti so fenotipske poti zvez(d)nega tipa. Kakšne so šele genotipske (»dedne«, genetske morda,«notranje«,, ki so slišane in slušeče/slušajoče, ki prisluhnejo samemu avtorju in njegovi notranjosti, - zvez(d)ne poti?

VZPOREDNOSTI IV.

Zvez(d)ne steze ali - poti/notranje, zunanje …

Lahko da so zunanje, ki prehajajo v notranje, in da so notranje, ki prehajajo v zunanje. Taka paleta prehajanj obstaja – med njimi. Tako na primer plakat, kjer je ranjen tekst z napakami ali packami, je zunanja pot, ki jo spremlja notranja, namreč lahko so to oči, te napake, ki motrijo svet in si dovolijo podati mnenje o njem in to kritično. Taka očesa lahko spremljajo tudi poti zvezd, ki se spletajo med njimi in notranjščino vesolja. Poti so lahko različne: progaste, zauvite, spiralaste, takšne kot cvet, tako razplastene ali razcvetene in podobno. Vsem je skupno to, da se pletejo ali napletajo med zvezdami, da se jih lahko kdaj dotakne kak(šen) krak zvezde in to pomeni preklop v drugo obliko; skupno jim je, da se jih dotikajo strelice ali puščice iz naših oči, ko jih opazujemo; od tega je odvisna oblika vseh teh drugih poti, ki smo jih našteli. Torej: notranje poti, ki prehajajo v zunanje – z našimi pogledi, z našimi mislimi. Ko se jih dotaknejo in zagotovo se jih po njim lastnih skrivnostnih potih, tako, kot je ena sama skrivnost – vesolje. Ali je(še/že) …?

VZPOREDNOSTI V.

Ure I.

Kot da bi imeli več ur pred seboj, pa vendarle imamo eno samo, tako zapestno. Toda polje v uri je tako mnogokratno, kar se dejavnosti časa v njej tiče, kot da bi imeli več ur; namreč zaradi tega časa se ure pregrajajo med seboj, ponikajo vase in izhajajo, druga iz druge v obliki raznih krogov, - ur(i)no kroženje. Tako bi lahko rekli, da je obraz ali izraz na obrazu posebej, torej o(b)ličje, poligon za izraz ali izžarevanje časa v obliki raznih ur, kjer se v vsaki posebej izrazi čas, posebni, skupaj – skupni. Tako imamo posebni čas na mestu levega očesa, na mestu desnega očesa, v licih posebej z vsakim, na področju nosu, v arealu brade in posebej v regiji ust. Ure, te ure zaokrožujejo čas, čase. Iz oči puščice, v licih poležane in pokrogljene linije, v ali v okolici nosu kot vrh gora in v bradi kot dol obrnjena puščica, ki pointira na telo. V okolici ust pa takšno gibanje ur, ki ponazarja izoblikovanje glasov, izgovarjavo, tvorbo besed; torej vijuganje, padanje, naraščanje, pa spet posebni notranji krog, ki se pozunanji in zunanji, ki se notri. *Obraz, ki izžareva čas in čas, ki si nadene izraz, obličje-. Veselo, žalostno, togotno, presenečeno. Koliko je (pač) ura?

VZPOREDNOSTI VI.

Ure II.

Imamo ure s sencami, kot da bi z njimi lahko merili čas. Imamo tudi ure ali uro s peščenimi zrni, katerih število ni v skladu s številko, ki na številčnici pomeni dejanski čas, ali pokaže, koliko je ura. Tako imamo na primer, da je ura deset, toda zrnc je na primer – pet. Ali, da je ura na primer ena, pa imamo zrnc deset, toda je ura polnoči, pa je zrnce samo preostalo, eno samo. Toda ta zrnca se povežejo s sencami, tako da z določenim časom nastanejo določene slike. Tako imamo, da je v uri med zrnci in določenim časom, ko je ura šest, podobo sobe, kjer je prižgan kamin, prav tako prižgana svetilka v kotu, fotelj in knjiga v roki, torej bralni kotiček, kjer mamica prebira pravljice svojemu Levčku z modrimi očmi, ki je sam junak v teh pravljicah, torej se sooča sam s seboj, ko je tako mali in še mladoleten; prebrati je, kakor da je neizkušen in potrebuje mamino vodstvo. Spet nekje drugje je podoba gozda, kjer imamo med sencami peščenih zrnc in podobo posameznih slik videz srne, ki je prišla pit k polnočnemu jezeru, ki je sedaj jutranje ali dopoldansko, lahko pa popoldansko, kjer se drevesa med seboj sporazumejo ali sporazumevajo ali dovoljujejo tej srnci, da se poteši. Včasih pa je vtis, kot da je posamezno peščeno zrnce v uri kot pika, ki se pristavi na koncu stavka in ga tako zakoliči, mu daje poseben pomen, poleg tistega, ki ga je moč ali mogoče določiti iz besed. Tako se določi pika sredi belih kamnitih skladov ali belih betonskih skladov, ki pomenijo posamezne stavke, med njimi pa je prostora, nekaj, za vejice in pike, ki pomenijo manjkajoči vmesni prostor, ki določi ali omogoča občutek leta ali letenja, ne le zbitosti, pobitosti ali vbitosti v trdoto, trd(n)ost. In ne nazadnje imamo še zaradi obstoja peščenih zrnc v uri možnost, da določimo, da ima beseda na svojem koncu namesti i-ja ipsilon, kot je pri angleških imenih, kar pomeni, da so se črke organizirale tako, da jih ne zaključuje i, ki bi bil prešibka meja ali ovira ali končaj, pač pa ipsilon, ki poveže i-jevo piko v krak ipsilona, lahko zgornji, lahko spodnji, ki pomeni povezan ali vezan pomen, ali prenos pomena morda na naslednjo črko ali prazen prostor, tako da je možnost organiziranja novih besed, ko se iz praznine povežejo črke v novi konec besede tako, da iz obstoječe besede nastane nova, tako iz imena, s končanim ipsilonom nova beseda z novim pomenom. * Za vse to so kriva, če lahko tako rečemo, so sokriva, so odgovorna, - peščena zrnca v uri, ki določa naš čas; čas naših bitij, žitij, življenj. Takšne ure imamo; morda na roki okoli zapestij, kot poseben božji objem, ali pač objem nekoga, niti ni pomembno, da nam bliž(n)jega…

VZPOREDNOSTI VII.

Ure III.

Nenadoma z roko, z zunanjim robom dlani, odsunemo ali pometemo uro, tako zapestno, z mize na tla. In se ura pojavi v zraku, med letom, preden pade na tla, in se odpustijo številke v njej, v okrogli številčnici, kakor da bi se rešile zakonitosti in pravil, ki jih imajo med seboj te številke v številčnici, krog te številčnice in pa kazalca/kazalci. In se te »odrešene« številke, medtem ko so v zraku, nenavadno obnašajo ali pa povsem navadno. Na primer: sedmica je videti kot poligon misli, ki se spustijo v okolje, v zrak, na nekakšni razgledni ploščadi, ki je njena prečna zgornja črta. Malo pa tudi prečka ali mala prečna črta, ki seka sredino njenega »stebla«. Pa osmica, ki v svojih krivinah zaokrogli ali pookrogli misli, pa trojka, ki je v bistvu kot polovica osmice, ki je kakor odrezana in so tako kot »odrezane« tudi naše misli, zlasti takrat, ko nas kaj preseneti, ko je kaj močnejšega od nas in nenadoma preusmeri naš (do)tok misli. Pa na primer petica, kjer imamo čas za zorenje misli, ki se požlahtnijo z razponom ali razpenjanjem v njegov/njen krog ali trebuh, ki ga ima nekako spodaj. Morda pa štirica, ki je šele prava polovica osmice in ki jo je ena sama pravilnost, v ravnih črtah, v ravnih sekanjih, kotih, v ravnih pravilnostih, ki jo izgrajujejo. Morda pa dvojka: dolgi in (za)uviti vrat, ki prehaja v misli, v nekakšni kakor glavi. Morda še(le) spregovori kakšno besedo, vzklik ali trditev. In seveda enica, ki je pokrenitev vsega, kakor je črka A pri črkah. Seveda prvenstva morajo biti, tako pri črkah kot pri številkah. Prvenstva, ki oblikujejo temeljnost v mislih, naših, tujih, povsem ne-lastnih.* In ura se (z)najde zopet okoli zapestja, medtem ko so številke v njej (že/še) povedale svoje male zgodbe.

ČAKAJOČ POMLADI

Dimitrij Škrk

VRAČAM SE K TEBI

Smiljan Trobišr. 1956

VRAČAM SE K TEBI

Ti visiš pod stropom,
govoriš iz mojih ust,
ljubiš z vetrom
in me polniš.
Ti si v lepoti sija sveče
in odsevov v kozarcih,
ti si tam,
odkoder te kličem.
Ti žuboriš moje misli
in mi poganjaš kri.
Ti me gledaš
in veš o meni vse.
Ti si videl moje življenje
in veš zame.
Ti me boš na koncu sprejel
in me boš videl.
Ti veš za vse moje bitje
in me dopuščaš v moje dobro.
Ti ne pričakuješ od mene ničesar,
kar nisem jaz.
Ti si najbolj tam, kjer mislim, da te ni,
in tam, kjer te čutim kot toplino.
Vračam se k tebi
brez slabe vesti,
da bi se mogel imeti spet rad.

MOLITEV ZA SREČEN PREHOD

Gospod, ko bom umiral, naj ne umiram zase,
obupan in z mislijo, da se mi godi krivica!
Naj umiram za idejo, za ljubljeno osebo, za človeštvo …
Da bo moja smrt imela smisel v ljubezni
in da bom čutil, da si ti z menoj.
Le tako jo bom lahko prenesel in bom šel miren k tebi!
Prosim te, da se ne bi bal smrti.
Naj živim tako, da bom pripravljen nanjo
in da bom spravljen s teboj!
Naj mi smrt ne pomeni konca, temveč le prehod.
Naj čutim, da je tvoj dar, kot je bil dar moje življenje.


Šel bom
poln pesmi spat,
ki bodo v sanjah
vrele,
me budile in norele,
a ti z višav,
ti, moj brat,
jih boš dal spat,
da bodo v nemiru dozorele.


Vse je pesem.
Trud za treznost
je ne more zajeziti.
Kipí, nemirna hoče ven.
Budi trpeče krhko bitje
in se ne nasiti,
pesnik hoče spati,
a ona bolj kot on živi.

Nemir je pesem, ki hoče ven.
In angel, ki me budi
sredi noči,
hoče, da jo uresničim.


Kadar pojem,
slišim pesem:
Pesnik moj,
jaz sem s teboj!

Kdo je pel z menoj?

On sam,
ki dviga
moje melodije
v svet,
ki ga še ne razumem.

SVETI MIR

Mir je,
ko sem na dnu,
in takrat, ko radost poje,
ker vem, zakaj sem prav tu
in da angel varuje misli moje.

Mir je,
kadar pride črn oblak
in mi postane vse tuje,
in ko pride bel,
ki mi pesmi navdihuje.

Mir je,
ko sem sam v svojem svetu
in ko hodim med ljudmi,
mir, ki je bil dan z vero,
da se od zgoraj vse uredi.

GOTOVOST

Koliko milosti mi daješ!
Ni prav, da mednje rinem svoj jaz,
saj se vse dogaja po tvoje,
tudi sam te kar naprej za to prosim.
In ko vdano trpim za svoje izpade,
za utrinke svojega egoizma in prevzetnosti,
se spet vračam k tebi s polnim zaupanjem.
Če boš ti hotel, se ne bom več mučil.
Naj se dogaja tvoja volja, ne moja.
Prepustil se bom največji možni gotovosti,
ki prihaja od tebe.

ODLOČITEV

S teboj bi rad preživel preostanek življenja.
Vem, da boš še dopustil vdore v mojo dušo.
Malikoval ne bom,
ker sem se odločil zate in za tvoj mir.
Ta boleči svet mi vedno manj pomeni.
Doživljam ga kot zmešnjavo silnic,
ki ne morejo prinesti dobrega.
Tvoj mir pa odpira rožne vrtove,
ko se tiho družim s teboj.
Morda grešim, ko pomirjam sile
v dolgih večerih samote
in pozabim na želje, da bi živel v miru s teboj.
A silnice ne prihajajo od tebe,
prebadajo me meči, ki jih boš pomiril ti,
če jih ne bom sam.
Naslanjam glavo nate,
ker me nič drugega ne more umiriti.

ODGOVOR

Širše poznaš moje življenje, ne samo tega,
kar doživljam, vidim in spoznavam.
Veš, kako me spone tesnijo, krivda boli,
veš, da se staram in da bi rad uresničil spravo s teboj.
Lahkotni metuljčki vznikajo iz moje preteklosti
in brezna, ki jim ne vidim konca.
Ob tem se spomnim obljub,
ki si mi jih dal in mi jih še daješ,
saj mora zmagati tvoja volja nad mojo.
Nebo je včasih svetlejše od zemlje, včasih temnejše.
Vedno pa je tam najlepši odgovor, najlepša beseda.

POŠALIŠ SE

Pojem ti, saj brez zasvitov svetlobe
ne bi mogel. A brez tvojih besed,
ki mi polnijo dan in mi pomagajo,
da zavračam in zanemarjam vse,
kar je prazno, živčno in naduto.
Občutek imam,
da se včasih malo pošališ z menoj.
Še dobro, da si me naučil,
naj se ne jemljem preveč resno.
Moji križi pa znajo zelo globoko pretresti dušo
in čistim se zate, da bom, če boš hotel,
smel priti k tebi za vedno.

VRAČANJA K TEBI

Vračam se k tebi, odpira se mi spoznanje,
da te nikoli nisem zares zapustil.
Hodil sem po ovinkih k tebi,
bil sem nesrečen, čeprav sem morda trenutno
užival ta svet. Iskal sem bližnjice k tebi,
še bolj sem trpel, ker pravih bližnjic ni.
Zdaj, prijetno utrujen od nemirov in dela, sedam,
da bi se naužil tvoje bližine. Vem, da si tu
in da celiš moje rane. Ne bom gledal v svoja brezna,
pripadajo preteklosti. In ta je v tvojih rokah.
Gledam naprej
in se veselim novih večerov s teboj.

ON

Odpadle so težke misli, teme več ni,
osula so se doživetja,
čustva so poniknila v zretja,
zdaj mi samo še mir kot sonce žari.

On me z dlanjo zajema,
vsega, kakršen sem na tem svetu.
In če sem prej prisegal orhidejinemu cvetu,
me lepota šele zdaj prežema.

PESNITEV OB TINČINIH MODROSTIH

Tinca je moja sestra, tetraplegik je od rojstva, že mnogo pesmi sem ji napisal.

Velikokrat me hitenje vrže iz tira,
pretiravam s to ali z ono dejavnostjo
in takrat se moram ustaviti.
Počakati, da notranji ali zunanji vihar mine,
je velika modrost potrpežljivosti, ki mi jo podarjaš.
Valovanja in sinusoida razpoloženj so moj vsakdan.
So dnevi, ko mi gre vse dobro od rok,
so dnevi, ko težko opravim svoje dolžnosti.
A po stanju na tleh pride stanje veselja,
me ti vedno spomniš ob pravem času.
Imam notranjo svobodo in z njo priložnost,
da si tvojo modrost o prilagodljivosti in spreminjanju
v težkih trenutkih lahko vsakokrat predočim.
Največ je vredno, da sva med seboj preprosta, poštena in resnična.
Kadar pozabim na to, kaj je najpomebnejše zame,
me prijazno opomniš, saj me globoko poznaš in mi dobro želiš.
Zunanji svet velikokrat vdre vame, saj sem njegov del.
Ob takih vdorih je prav, da počakam in se v molitvi zatečem k Bogu.
Slabosti drugih zlahka razrvajo moj notranji mir.
Ti mi odločno rečeš: Tu je na mestu umik, da ohraniš zbranost
in nemoteno nadaljuješ delo za svoje poslanstvo.
Bolezni spremenijo in poglobijo naš pogled na svet
in na življenje ter nas vodijo k vdanosti.
Velikokrat šele po dolgem času spoznamo,
kako so bile bolezni in vse povezano z njimi koristne za nas.
Na svetu je preveč izrečenih besed.
Besede, ki tolažijo, pomirjajo in razveseljujejo,
so kot bi bile besede iz Božjih ust
in ti imaš take besede.
Stvarnik je stvarstvo ustvaril tako,
da se v spiralnih krogih pestrega življenja
vse ustvarjeno vrača nazaj k njemu.
Moje vsakršne težave so del spiralnega dviganja stvarstva
in so zato najbolje rešljive v dejanjih ljubezni.
Pestrost dogajanja v celotnem stvarstvu je urejena
s silno veliko modrostjo.
Prihodnost je dobro izročiti Božji previdnosti, praviš.
Prepustiti se Bogu v zaupanju in slediti modrosti
je tvoje največje spoznanje,
saj On vse bistveno uredi tako, kot je prav.
In če se mi v mojih očeh vidi kaj narobe,
kmalu spoznam, zakaj je bilo tudi tisto prav in dobro.
To spoznanje ti povem in ti potrdiš mojo misel.
Oba verujeva, da Bog vse, kar se dogaja, obrača v dobro,
da vdanost v Božjo voljo presega materialni svet,
ker je skrivnostni duhovni svet močnejši in resničnejši.
Za mir lahko prosimo Nebeščane, poveš,
preprosto jih prosimo, naj nas umirijo.
Najlepše se vračamo k Bogu tako,
da se vračamo k svojemu miru.
Mnogokrat doživljam temo zaradi svojih ali tujih prestopkov.
A Bog je dober, usmiljen
in mi odpušča, ko se iskreno vračam k njemu.
Na zemlji imamo malo časa, a vedno dovolj,
da opravimo in spoznamo vse bistveno, si prepričana.
Eno najpomembnejših dejanj v najinem življenju je
radovoljno sprejemanje trpljenja v daritev Presežnemu.
Tvoja beseda navaditi se na svoj križ je resnici najustreznejša,
prikaže bistveni del poti do notranjega miru,
ki ga krotki in ponižni vedno najdejo.
Ljudje, ki so veliko pretrpeli, so prejeli velike kreposti.
Z njimi se je lepo družiti, sodelovati ali živeti,
tako kot je meni s teboj.
Včasih je tudi tebi težko verjeti v dobro
zaradi slabih izkušenj s tem svetom.
A ti veš, da je nebeški svet čist, lep, dober in presega vse zemeljsko.
Odpuščanje je tvoje veliko dejanje ljubezni.
Pestrost stvarstva premore nešteto oblik ljubezni,
ki se bodo na koncu vse stekle nazaj v Stvarnikovo.
Marija ima vedno budno oko in skrbi za naju.
V njeno varstvo se lahko zatečeva kot piščeti pod kokošini peruti.
Zaupanje v dobro ustvari v človeku toplino in ljubezen.
Od njiju do veselja pa ni daleč.
In ti imaš veselja obilo.

NENAPISANA KNJIGA

Jurij Pivka

1

Ne vidim
sveta,

svet
vidi mene.

2

Otroci:

edini
resnični
stik
z
onostranstvom.

3

Nekoč
sem sanjal
duhove.
Videl sem
njihova prosojna telesa.
Moja usta
so bila zašita.

Danes
se zavedam,
da so prav njihova telesa
tista,
ki se jih lahko
zares
oprimem.

4

Besede,
ki prihajajo

iz mojih
ust,

niso besede
luči,

so
tisto,

kar luč
povzroča;

njeni
organi.

5

Moj konec
bo konec

neke zgodbe
o človeku.

Moj konec
ne bo konec

neke zgodbe
o ljudeh.

JUŽNI KRIŽ PRIHAJA

Valter Čučkovičr. 1959

ČRNI OPAL

Svetlikanje vročine poskakuje čez
robove skal v razpršenih ionih
srebrnine pred nosovi kengurujev.
Mehkobo juga barva sloj modrine
in sonce je na severu med mojim
praskanjem kamnine, da izkopljem
prekletstvo blagoslova iz drobovja
zakoličene parcele norih sanjarij.
Pljuvam prah in prekolnem znoj,
ki polzi niz vrat, ko kraljevska
mulga sika v es-duru izza skale.
Garam otrplih rok in solzavega
pogleda, da izluščim žilo črnega
opala iz mesa dežele, ki obeta
raj z dotikom lažnega razkošja.

Južni križ prihaja, ko se večeri
in vombat išče prenočišče, da svet
svetlobnežev preda temo nočnjakom.
Odvržem set z orodjem, da bi te
pričakal pred šotorom-moj opal
divjine, ki siješ v temačnosti
zatrte pravde trpeče rodovine.
Zapuščaš korenine Uluruja in
prihajaš k meni v negotovost belih
zameglitev umetnega šotora, ko se
noč potaplja v nevidnost leporečja.
Sedaj si moja-moj črnosrčasti
opal domače grude, obredno dvigneš
dlan in mulgi zaželiš vse dobro
na vijugah čez puščavo domorodcev.

ŠEHEREZADA

Zvezde vedno skrijejo pripovedi,
ko zarja kapne izpod veke ptice
in jutranja svetloba Jutrovega
orosi dišavnice z nemirom preden
se prilepi na pročelja bivališč.
Napoči čas, da telesa razvozlajo
svitke do ednine samohodcev v kolo
vsakdanjosti in sonce briše sence
prekomerja, ki začinijo noči med
biseri besed iz rožnate cvetlice.
Dan mineva prepočasi za vladarja,
počasi gre vezirju in Dinarezadi,
ker osli rigajo prehrupno skozi
mukanje goveda in svetloba brije
do poslednje reže zamolčanih peg.

Molitve padejo v brezno, ko dan
zamre in noč poprime pokrivalo z
vezenino drobnocvetnih rožnobrstov.
Razprejo se nevidni listi knjige
in besede vrejo iz karmina ustnic,
ko zgodbe sedajo v šahova ušesa,
da odvrnejo pogubo nore zarotitve.
Lepotica govori z navdihom, da
slapovi črne grive plapolajo niz
srčasti obraz z medeno noto in v
mandljastih očeh žarijo iskrice z
odtenkom zelenila čarovnije soja.
Lepota nosi koso in bog me varuj
pred požarom te ljubezni, saj zgorim
do jutra v sladkostih Jutrovega.

VEČERNEŽ

Razbrazdam skrivališča med zidaki
z drobci ostalin predhodnikov, da
stot zlatnikov nagrmadim v stolpič
in odrinem proti jutru, proti
soncu s telečnjakom preko rame.
Naš svet je majhen med perutmi
ptice, ki preseka ure s pravljično
hitrostjo, da pristanem na kameli v
odmerjenem zasuku četrtinke dneva.
Obkrožajo me raskava obličja,
strojena z jedkanjem hamsina in
bičana z bodičjem belih ognjev.
Sem večernež sredi Jutrovega,
kjer pesek šepeta in veter vpije,
ko se poigrava z ornamentiko sipin.

Na odljudnosti kamele plujem čez
peščeni ocean, iščoč po zeleniščih
mandljeoko divo z valovito grivo
do pasu, ki sem jo zaslutil med
platnicami scefranke iz bukvarne.
Iščem senco datljevcev in brskam
med odštetim časom, da odkrijem
sled za muzo kalifatov od Damaska
do Bagdada in od Kahiraha do
Dekana, kjer rojijo nočne zgodbe.
Iščem gnezdo s tkanjem iz besed
ljubezni in strahu, ki se je levilo
skozi dobe do berila Jutrovega.
Sanjarim o naročju lepotice jutra,
četudi sem večernež hladnih misli.

VARNICE U VJETRU

Zdravko Kokanović - Koki

                   Ne pitajte
              zašto       ptice,
    u        krošnjama   visokim,
            uvijaju       gnijezda,
            ne             pitajte
zašto        bezgranično   daleko
poziva,       da pogledam  gore
u plavu         zavjesu, zašto
                   su
pukotine između   Neba
                 i Zemlje,
     zašto
             malen idem
          ispod     zvijezda.
Ptice   su sigurnije  u krošnji,
visoko,   kreatora da se sjetim,
plava je     zavjesa,  pukotine,
da se       Nebo sa Zemljom
poveže,     centripetalna sila
          da me ne proguta,
bez mene,    u svemiru,
ostala bi rupa,
i gorko bi, ljudsko, zaplakalo oko.


               Život
       naoštren       sa
   dvije strane,  bode i reže.
 Mjesečev obraz   prijateljski
nasmijan,  opušten u nevinosti
tišine,    gledam kako se drum
sužava,  a životna putanja tanji,
u ljudskom vapaju  za mirom
  i slobodom,      davanjem
    i primanjem,      za
          strpljivost,
ljubaznost
i razumijevanje.

Sjedim, potpuna tišina,
jedino obraz mjeseca je okrugao.


     T
   u   izgovorenih
  t   patnji,
nj   stišavaju se,
a   odzvanjaju i traju,
 v   bosonogi oblaci
  e   tumaraju,

        i čujem
        vrijeme
         kako odlazi
            od mene.

       Nedužan, stojim
       poslednji u redu,
               za malo
              proljeća,
da život ljubav poveća,
u tebi moju suštinu,
  u meni – tebe,
    svjetlost
      duše.


Volim cvijeće,
i proljeća      miris,
  ranim      jutrom
 slavuj     da me budi,
(volim)   ljeto
 kad je    vruće,
  i jesen   kad rudi,
   zimu   (volim)
          kad bjelina
         blista,
        ispod snijega
      visibaba glave,
    prvi behar,
zelenilo lista.
Volim ono,    nešto,
kad me       budi,
u           dubini,
zatrepere
         grudi.


         Huk
   vjetra nagovještava
oluju, pauk steže mrežu,
  kao  da će da zapleše,
          prema meni,
          tvoja misao
            zauvijek,
     cvrčci  pjevaju
   zadnju pjesmu
  pred
  svitanje,
  lutajući
  kao oblak,   srušio
   sam se sa   brda
     polarne
      svjetlosti,
bez     zbrke
          sam razbio
           san,
    da ne oborim mjesec,
   gdje ima trave, ovce
  će se sageti da pasu,
 nešto slatko
  daj dijetetu,
  da ne plače,
    dok bubnji
      glas oluje.


   Bacio sam
      kamen
         na rub
            svemira,
a on
zastade
u jeci sumornih misli,
   stotini
       pjesama
          izlaska sunca,
između
izgubljene
ljubavi, u tuzi
probuđenih očiju.


                  Glavna jesenja
boja, žuta, u šumskoj paleti zvuči sve
glasnije.   Ljetnje cvijeće je završilo
svoju paradu, a ja, iz nekoga razloga,
želim da vjerujem u produžetak ljeta,
iako je smjena         neizbiježna,
ali što je najvažnije,
          od mene
           zahtijeva
              samo
             pažnju,
           pamćenje,
uživanje   i upijanje
       ljepote koja
         nastaje.   Pred
                očima,
             svuda
          magija!


Vidim u daljini prašinu koja želi
da te se sjećam, tamo gdje lišće
blijedi na maskiranom kamenu,
čekaš da zagrlim svoju mahovinu.

Odjek se udaljava, poput
plime, u pupku koji si
vidjela na izlazećem
             suncu.

Kisela zemlja, ispucala,
vrišti da bude prepoznata, vrisak
zamršen u kosi kao trnje, uklanjam
s tvoga čela, zaštićen zamišljenim
ukusom planine, koju krunišu
naši simboli, i stubovi krečanjaka.


Mislio sam, tebe čekam,
da okrenemo planinu na bok,
da obale povežemo,
promjenimo rijeci tok.

Ljubav strasna, mislio sam,
bez tebe, ni mene nema,
da život, samo, u dvoje,
proljeće u jesen mijenja.


Skupljam
    prašinu,
      da vjetar
       ne oduva
u          mrak
  i daleke
   godine,
bar pregršt
     jedna  da
ostane za  s   i
           t
          a   u
          r   s
        o   p
      s    o
    t     m
       e
     n
  e.


       Tajanstvena
         je nit
           između
             tišine
               i riječi.
           Tajanstveni
                   koraci
                     su kratki
    Tajanstvena         i spori.
           je staza,
             koja se
    Nit,        tanji
    korak        i sužava.
     i staza
      sudbine
          rijeka
           bučna,
           misterija
        započete priče.


                K
               i
            š
          a    p
             o
     je    n   prekrila
        o   širinu, šta da
      v    kažem u ovom trenutku,
   o   mokar     kao
                bespomoćna ptica,
              da pjevam
            ili da plešem
          kao dijete
pred   umirajućom dugom,
     u odlazećem danu.

         Kiša zna
     šta da kaže   v
                j   da me
             e    oduva,
           t
         r      kao
      u,      pocijepan
                    list,
             u mračno
               nebo.


         Bježim u svoju
    unutrašnju stvarnost,
preuzimajući     odgovornost
  za svoj           život,
 drugi             ne mogu
da mi             pomognu,
da me           spasu
od varljivog    jastva.
Postavio    sam papir
za pitanja,
ispitujem se,
    ocjenjujem
razvučene godine
              pune
                bora,
                i
  sebi se pravdam.
              Lažno!


        Sumrak
    se   pretvorio
  u film  o pahuljici,
miris       početka
zime         se krije
pod       hladnim
vjetrom,
  daleko iznad,
     mjesec
      uznese   blago
      svjetlo,
     u bilješku
   sam   dodao
  boju     široke
   planine,
    oskudnu   priču
        sa     desne
strane obale    vode,
       drvo koje se
          uzdiže
 prema
   zapadu,
gleda u svijet
      zamišljeno.
Put me vraća kući.


Govorim svome srcu,
kada mi je glava u pepelu,
jezik me drži za kraj riječi,
ponekad, njegovi patetični
akcenti preuveličaju moje
emocije,
ožive lažnu prošlost,
u drugim vremenima
svaka riječ drži sadašnjost
u neizvjesnosti,
uzdigne se do liričnosti,
kao uragan na kraju svijeta,
prevari srce, da dokaže
svoju vrijednost.

Svakoj riječi, koju kažem,
stavim masku i operem ruke,
a oni, sa kojima razgovaram,
sami su to već uradili.
Sloboda je samo zgodna riječ!


   Operem ruke,
   a pomisli koje dolaze,
   i bol koji nosim ostaje.

   Operem ruke,
   a desi se što se dešava,
   cinizam reži i osuđuje.

   Operem ruke
   u užarenim zorama,
   zabranama bez razloga
   i svim nepravdama.

   Operem ruke
   na nepoznatom kraju,
   a masku stavim onom,
   ko sa mnom razgovara.

Ruke čiste, a maska prljava!


Računam na ljubav
kao i svaki drugi dan,
u našem komšiluku,
duž obale vijugave
sudbine ili prokletstva!?

Frekvencije duše usklađujem
sa sadašnjim i vječnim vremenom,
u pauzama prebrojavam jabuke,
kruške, šljive i maslačke,
nostalgičan za izborom.

Posljednja bitka uvijek
se gubi, s bojišta otiću sam,
protiv svoje volje da tražim
slobodu, koja je nijema,
a svuda zvuci koraka,
zato ostavih poljubac,
u bašti, na usnama
misteriozne djevojke,
sa šestog sprata.


Pesmi so iz zbirke Varnice u vjetru, ki bo izšla v kratkem.

TIKTAKANJA

Samo Kreutz

Ščemenja

Pričelo

nas je srbeti nebo
pa z njim vred tudi zvezde

in mesec
ki je hranil čisto vse

zato

smo se morali preseliti ter ga ukrasti
drugim

od takrat vedno spimo le še z odklenjenimi vekami.

Površnik

navadno

v omari sprehaja sonce
in drobtinaste vitice zemlje

zraven pa tudi nekam na debelo
ter bahavo

razmazan strah

vseskozi si ga že ogleduješ
takole od daleč
kajti kdor ga navleče nase – je izgubljen.

Nekaj kot strah (I.)

Od samega začetka
že obstaja,

a tega še ne veš.

Navidezno se skriva
v plamenečih gmajnah tvojih pljuč
in kolibah jezika.

Morda ga prikleneš na verigo ter zapustiš,
pa vendar te nekega dne
znova najde.

Takrat bodo vsa tvoja nebja zanj veliko premajhna.

Nekaj kot strah (II.)

Tisti čas smo še živeli deloma na nebu
in deloma v morju

ter poselili
zemljo z glasovi

besedami

ko je nenadoma
prišlo k nam nočit nekaj granitnega

in se razlilo v gosto molčanje.

Nekaj kot strah (III.)

Z molkom
smo si kazali pot

in utripali smo
(glasno).

Nekaj kot strah (IV.)

Potem
se je med nami nastanila pesem
a nihče ni vedel

od kod je

in bila je majhna
skoraj še čisto membranasta

mrcvarili smo jo
vsak po svoje s postanimi neglasovi
ker sploh nismo hoteli razumeti

kako na hitro smo oglušeli.

Pejsaži človeka I. (Eno rebro)

Globoko

v sebi je prenašala eno samo rebro
a ji je bilo pretežko

zato ga je prijela in izruvala
ter si iz njega
naposled zgradila hišo

koščeno

takšno z enim rebrom
na sredini.

Pejsaži človeka II. (Dva jezika)

Že dolgo tega

kar je živela starka
ki je pestovala mačke in svoja dva jezika

nekega večera je vzela krajec samote
in z njim nahranila prav vse

potem pa se je nanjo
spustilo nebo ter ji obliznilo
lica in oči

kajti imelo je dva jezika.

Pejsaži človeka III. (Tri kože)

Nekje

se je rodil človek
s tremi kožami

prvo je porabil za mladost in drugo
za starost

tretjo pa za bolezen
ko se je ta nezadržno povabila v goste

ter ostala
ker je bila še edina

ki je lahko nosila tri kože.

Pejsaži človeka IV. (Štiri noge)

Pri hoji

je zmeraj uporabljal štiri noge
tudi ko je ostarel in so ga stežka prenašale

nekega dne pa je občemel
s tišino v dlaneh
ter temo

na obrazu

tako je lahko samo še čutil
da se je tisto leto jesen priklatila veliko prej

saj so jo gnale štiri noge.

Pejsaži človeka V. (Petero pljuč)

Dihal

je s petimi pljuči
pa tega sploh nihče ni vedel

najbrž še sam ne

vse
dokler ga ni ogenj temeljito prežaril

takrat
se je namreč izkazalo
da je tudi nič okrog njega

sestavljen iz petih pljuč.

Pejsaži človeka VI. (Šest oči)

Odprl je šest oči

pa je z njimi ure dolgo opazoval
kako plameni trava

smejali so se mu
ko je spregovoril o tem

in ga naposled zakopali globoko v raskav pesek
da ga nihče ne bi slišal
niti videl

a vendar ga je

veter
s svojimi šestimi očmi.

Pejsaži človeka VII. (Sedem src)

Sprva

sem le sanjal o ženski
ki je imela pravokotne oči
in sedem src

pa so ji nekoč pokradli čisto vse gibe
ter ukazali naj vendar
že enkrat odide

tako se je plazila
dokler ni nekega dne prišla živet vame

od takrat naprej ima tudi moja senca
pravokotne oči in sedem src.

Tihosti

Med njegovo odsotnostjo
mu je pognalo
osem rok

ko se jih je nekoč naveličal
jih je vse prodal ter si kupil nov avto
da so ga lahko prevažali od ene ostarele obale
do druge

takrat
se je prvič zavedel
kako strašljivo slaboviden je postal

tačas.

Lesenjača

Pred ljudmi

se je umaknil v brezgrbi gozd
in zajel plešasti molk
ter ponovno naselil poseko svoje besede

da bi nekoč
izhlapel tudi od tod

a vendar ni

kajti kmalu mu je začel otekati jezik
ravno tisti s katerim
je potem leto za letom vdano
gradil lesenjačo

nekam preveč polno njegovega lastnega golčanja.

Pogoltnjeno vesolje

Nekoč sem poznal človeka
ki je použil
celotno naše vesolje

z vsemi pripadajočimi zvezdami
vred

svet je stemnel
in mestne luči so morale
žareti še živahneje

šele tedaj smo spoznali
prav nič bolj drugačen ni od nas
samo njegova senca – tako zelo obilna.

Tiktakanja

Dolg

je že od tedaj,
kar smo bili veliki, in je poletje bučalo v nas.

A zdaj je jesen, mi pa smo majhni.
In ogromna
je edino še naša usoda.

Tako vsaj vemo,

nič drugega ni potrebno,
kakor le čimbolj sveže utripati čez to zimo,

vse do prihodnje,
z vonjem vznikle vere prepojene

pomladi.

Raznašanja

Zavrgel

sem sipek pesek
nikdar obdelanih dolin

in vsa preostala
življenja
v katerih sem zgolj še molčanje

da bi prenesel
tiste zadnje sadike
besede

ravno tako lahkonogo kakor dež našo usodo.

Nekoč

se končno razplameni

tisti čas
še maloprej nekam zabrisan
in tako zelo oddaljen

ko si na vogalu let

prav strašljivo počasi obuješ čevlje
svoje usode

pa četudi samo zato

da se potem nikdar več
ne vrneš.

Menjave

Iz hiše svojih gozdov
odneseš svilnato prostranost

in jo zamenjaš
za grobo tkano platno
bližin

ter z njim pregrneš vse komaj še viseče dneve
da vsaj za odlušček hipa pozabiš
kako hitro lahko tudi čas

ovdovi.

Starinarnica let

Odsotno
se sprehajaš po starinarnici šepetavih let

in med prsti pretakaš morja
ki si jih zapustil
ter prav vsa tista mesta v katerih

si plamenel

ko bi le vsaj še nekaj časa ostala tako ohranjena
da bi tudi drugi vanje zanesli svoj vonj

in svojo navzočnost.


Iz zbirke Nekaj kot strah (delovni naslov) pred izidom.

LADJE

Aleš Ropošar. 1994

LADJE

Vsak človek pluje sam po razburkanem morju,
tu in tam dušo sorodnico sreča,
želi ustvariti svojo si družino.
A razburkano morje večkrat
mu sreče ne dovoli …

Ladje plujejo po morju,
poganja jih motor.
Življenja naša poganjajo
motivi in želje,
brez močne volje nič ne gre …

Iz naše luke v svet
odpelje ladja tovor in ljudi,
naše okno v svet
priložnost je za delo,
razširi naš se socialni krog …

Ladje v osnovi proizvod človeških rok,
s tehnologijo sodobno
napredek dosegel ves človeški je rod.
Skozi življenja potujemo kot razburkane ladje,
v osnovi si želimo,
da vsi srečni in zdravi bi prispeli na cilj.

KOKOT

Sam samcat caplja med kokošmi
gospodar na svojem terenu
ponosno razgleduje se kakor pav
mladenič bahavi,
le kaj se podi mi po glavi?

Ko zaljubljen sem močno,
sem zelo mu podoben
ljubosumen,
ves v skrbi za svojo družico
važen, bahav,
ko svetu razkazujem
svojo lepšo polovico.

A včasih kokot
rad skoči čez plot
probleme si nakoplje
včasih tudi glavo izgubi,
zaradi te presnete ljubezni!

Kokot zgodaj zjutraj
zaljubljeno prepeva,
tega še ne ve,
da v nedeljo za kosilo
sam glavna bo jed!

Kokot rad glavni
bil bi v kokošnjaku,
sam rad njen bil bi dirigent
kompromis, edini možen diplomat
vskoči, ko zataji srce.

HOSTA

Čudni so glasovi to
zvok brneče žage, dva para rok
spretno podiranje lesa,
delovno sobotno jutro.

V gozdu se živi drugače,
bolj počasi čas mineva
čuk skovika, žolna po lesu tolče
srna pase se na jasi gozdni.
Šumijo gozdovi domači,
ko motorna žaga v les zareže
gozdni delavci domov si odpeljali
za spravilo bodo drva.

Ponoči duhovi pokažejo zobe
živali končno se sprostijo
pozimi nekatere trdno spijo,
ko čez jesen si bogato
zalogo hrane naredijo.

Gozdovi so mi že od otroštva dragi
ta tihota,
ko oglašajo se le ptiči -
oaza miru.

POLNA LUNA

Grozljivo bleda strašljiva
nočna mora
morilec počutja klavstrofobija
za vrhunec napetosti
zaskovika še sova.

Strah me je razsežnosti pojava,
nikoli poznanih dejanj tistega večera
zbujam se ves presran s pol kile znoja,
samega sebe se več ne poznam.

Nezavedno sredi noči vstanem,
lovsko puško v roke vzamem
popolnoma zdrogiran stečem v gozd
na divjo jago gol in bos.

Morda se bo kdaj zgodilo,
pa želim obenem si,
da se ne bi nikoli več ponovilo,
da bom vozil sto na uro po avtocesti
iz Goričkega v Piran
nezavedno neznano kam.

Čudna lahko so naša pota,
ko nas luna suče
pošast iz grozljivk postane živa,
moj krvni pritisk pa vztrajno že narašča.

Kaj bi dal,
da vse to
                                           bila bi izmišljotina …
A ne vem,
          če za vrati
                     ne čaka me …
                                bavbav.

VALČEK

Tvoje noge bose
plešejo valček z menoj
zaljubljena kot prvi poletni dan
sanjava oblake in peščeni grad.

Sem ter tja po tvoji sobi
po navodilih plesnega tečaja
želiva združiti se v eno.

V prsih me razganja
srce moje je veselo
opazim tvoj nasmešek,
pomežikneš mi nagajivo.

Želim močno si,
da odpleševa v neznano
skozi leta
vse tja do konca
sončnega štetja …

VALOVI MOJE REKE

Moje misli so svobodne kakor reka,
v ritmu valovanja odnesejo me daleč stran
v svet domišljije, v reko besed,
z izbranim intervalom izlijejo se na papir.

Za reko pravih ni meja
ne fizičnih ne metaforičnih pregrad
že stoletja tok jo vodi po poti ustaljeni
ne meni se za držav imena in politikov želje.

Reka za ljudi pomeni preživetje
ob suši ljudstvu je kakor nebeška mana
beguncu ponuja pot v svobodo,
a nevarna tudi za izkušenega potapljača.

Veliko zgodb je doslej že izpisala,
ob nje bregovih izmenjali
prvi srednješolski so poljubi,
ona zadnjič slišala jok je nesrečnega človeka,
preden z mostu je skočil … poslednjič.

V nedeljo ob reki se zbirajo družine,
pogumni tudi ob najhujšem mrazu
slečejo obleke -
zaplavajo v objemu reke.

Pokrajino mojo je zaznamovala reka,
spremljala je blišč in bedo tu živečih,
poplavljala polja,
burila domišljijo Kranjčevega Miška, mirila razgrete strasti je pretepačev.

Reka želja mojih je delno potešena,
a nikakor še izpeta
kaj zgodilo se bo v prihodnje,
odvisno najbolj od malenkosti je moje.

Reka bi se radostila,
ko slišala bi zven
in razbrala pomen bo besed izbranih,
požegnanih z močjo tiska
ki bi širile se med ljudmi
na večerih literature.

NOČ IMA SVOJE SANJE

Božidar Rozman

1

svet je orkan
ki nič ga ne zanima
kaj bo prišlo naslednji dan

kaj modrost o svetu
pišeš
če ne poznaš skrivnosti
ki ga obdaja

svet je orkan
predivji in premočan
da bi vsak spoznal skrivnost
če vsak bi vedel za skrivnost
bi vedel kdaj se bo rodil
in kdaj umrl

2

pesem o ljubezni
je izpeta
pesem o človeku
pa še ne

človek je velikan
ki ga že majhen klop ubije
človek misli da je gora
a je le poteptan list papirja
ki ga odvržeš v smetnjak

kaj človek je
ne ve nihče
če bi vedel
znanost ne bi bila več znanost
temveč goli kos papirja

3

ki jih skrite vidiš
le na papirju svoje duše

ko ni noči
papir zbledi
in takrat sanje
postanejo resničnost

noč ima svoje sanje
ki ti parajo življenje
ki ti šivajo odejo s katero
se pokrivaš
in ko se odkriješ
odvržeš tudi sanje

4

pesem mesi testo
med dvema
pesem je sladica
ki se peče vrsto let
pesem je le naslovna stran
življenja
ki se začne z veliko črko
pesem prepeva
a vedno znova
prerojeva

5

bogastvo ljubezni
je osiromašeno
je majhen cent ki ga
obračaš vse življenje
bogastvo ljubezni
pleše svoj ples
svoj ritem
ki je bolj podoben tangu

bogastvo ljubezni
je mesečina
ki te nosi
ko si pripravljen na to

6

ko se te dotakne pesem
ne ves
kaj te zaziba v vetru
srce ti v ritmu poje
in pesem poješ v mislih
v upanju
in v strahu
da izgubiš tisto nit
ki veze srca med seboj

7

strah v nas zapleše
ko človek podivja
in čaša se zatrese
ko hočeš ponesti jo do ust

gledam zver
ki vztrajno grize naokoli
in ki čaka
da izpuliš ji čekane

ŽIVLJENJE V BELEM

Lidija Štampar

SAMOTA

Samota ubija … o, kako samota ubija
v samoti je vse v različnih niansah belega
bela cesta, bel hrib, belo sonce, bele misli, bele sanje …
sem bela osamljena svetloba sredi ničesar
ikra bele žalosti sem sredi ničesar
ogenj sem nedogorela v senci beline
preplavila me bo bela voda
ki pritiska pod belim ledom
bela svetlikajoča se voda … grozno je
vidim beli rob, zadušila se bom v tej belini
moje belo življenje
ki se nahaja pod nično Celzijevo stopinjo
sredi ničesar
v tej belini iščem svoj del neba
življenje v belini je brez milosti
takšno življenje se ne izbira čez noč


belo sonce se vrti v krogu
ta belina je čisti uboj … to je čisti strel … zdrsneš in padeš
v to belino
zamišljaš si da si središče sveta
v tej tvoji beli samoti
je rekel Lincoln:
Kdor seka svoja drevesa občuti dvojno toploto
sekam svoja drevesa in občutim hladnosti
ki reže do kosti
igle na mojem drevesu so mrtve … drevo se je posušilo … kot moja duša
čakam sonce pod horizontom
da okusim osebno svobodo
sama na tropskem otoku beline
srkam življenje iz svojih korenin
o, kako samota ubija
in življenje pod nično stopinjo
gre naprej v svoji belini.

ČRNO-BELI SVET

Pravijo da pišem strašne pesmi
da nimajo šarma
nasmejanega obraza
in da se ne kopam v mesečini
pravijo da v mojih pesmih stalno pada dež
strašno mi je žal
da ne znam pisati
o ljubki preprogi vrtnic
ali o tem
kako se ptice vračajo domov
v svoja gnezda
gospod bog,
razveseli me
daj mi vsaj kapljico navdiha
da bi tudi jaz lahko
pisala o srečnih ljubeznih
moja vrata v to srečno življenje so zaprta
liki v mojih filmih so žalosti
rada bi se prebudila iz tega stanja
in snela z oči
masko, ki mi zamegljuje pogled
morala bi verjeti v čudež
a vsakdo ima svojo resnico
in vsaki resnici dovolite živeti
požgala sem mostove za seboj
in se ne obračam nazaj
če resnično obstajam
sem upornik na tem svetu
če resnično obstajam
naj me ljudje pomnijo po tem
morda nekateri mislijo da se mora
ne bojim se tistega kar ljudje govorijo o meni
za mene v pisanju ni preprek
ni mi mar če sem nekogaršnja tarča
priznam da sem nora
resnično nora v ustvarjanju poezije

v ustvarjanju poezije
se veliko njih v pesništvu
preoblači po potrebi
spreminjajo barve in platna
da bi ugajali ljudem
jaz sem jaz
in ostajam jaz
ne vpisujem se v kasto pesnikov
ki želijo biti dopadljivi
melodija človeškosti je v slabih očeh
o tem pišem
vem da sem osamljena
živim na črnem svetu
sredi tisočerih umazanih rek
ki namakajo človeške duše
stotine čolnov je privezanih na obali reke
samo nekaterim je dano, da gredo čez njo
ribe v rekah se hranijo s slabimi dušami
a rek ne moremo prevarati
blizu so siromašnemu ljudstvu
počasi tudi reka umira
in ribe v njej
pozabljamo da nas je napravila reka
ko se izteka hladen večer
če me vprašate
kaj je v življenju bistveno
vam bom povedala da je to ljubezen
toda kako najti pravo ljubezen
kako jo videti na smetišču človeštva
življenje gre naprej
za njim ostaja umazan ocean
sprašujem se če bo prišla pomlad
priznavam da sem nora
resnično nora v ustvarjanju poezije

toda nekdo
mora pisati
tudi o slabih stvareh
ker je svet vseeno črno bel
karkoli so vam o njem govorili.

DIAGNOZA

Zgodilo se je tudi to
šokantno in nepremagljivo
kakor koli je bilo gotovo in pričakovano
za vsakogar ki traja po vsiljenih pravilih
nove dobe
diagnoza je bila karcinom
kratka
razumljiva
in ubijajoča
neizbežna kot najtežja obsodba
za najhujši zločin
in čas se je začel topiti
minute in sekunde nizati in odpadati strmoglavo
kot biseri z jantarjevega števca življenja
komaj zdaj se zavedaš kakšen pomen ima nit časa
v preji nam danega trajanja
dojemaš koliko je to kapljanje večnega časa
v brezno ničesa
pravzaprav podcenjeno
v trenutku se zavedaš, da si cenil napačne stvari
v tvojih nenapisanih pesmih
odzvanja krik nenapisane tišine
jokaje sediš na umitem pločniku velemesta
ob objokanem otroku
ki te prosi za prgišče riža
a ti prosiš boga še za malo časa
v komediji vsesplošne tragedije
kličeš vse preživele vojake
prosiš jih za nasvet
kako preživeti v tem svetu egoizma
in zablojenih duhov
komaj zdaj razumeš iskreno solzo otroka
z odprtimi okni duše
komaj zdaj spoznavaš v meglici brezupa
valujoče konture človeških identitet
komu se pritožiti
v kričeči ravnici
sliši se samo razletavajoči se zvok
mirne duše v sramežljivi maternici
še enkrat bi rad čvrsto objel svetlobo zemlje
ko plava v solzah sreče
še enkrat bi rad poduhal lepljivi vonj ognjevitega seksa
čeprav od daleč
za konec
ker naj bi konec bil popoln začetek
nekaj neznanega
kakor so ti govorili samozvani dohovnikii
skriti s kupljenimi obrazi
pod škrlatnimi kapucami
ploveš v svet iluzij
in vidiš kako oči krave umirajo počasi
na zelenem polju
psi lajajo na košček pokvarjenega mesa
ti pa se klanjaš čolnu rešitve ki je ni
šteješ prihajajoče valove
gledaš zlomljeno nebo
žalost ti je posrkala razvodenelo kri iz očesa
v temi tišine
ne skrbi
živel boš tudi ti po svoji smrti
v puhastih mislih prijateljev
pomnili te bodo ljudje tvojega časa
medtem ko tebi iz rebra teče bolečina
za teboj bo ostala računalniška slika
in te pokopališki lopovi ne bodo mogli ukrasti
tvoj pepel bo lebdel v vetru pomladi
ob oknu na tvoji mizi
ostala bo nedogorela kubanka
in list papirja
na katerem si zapisal
davno pred diagnozo
ljubi me, ljubi me najmočneje kar moreš.

Prevod: Marjan Pungartnik


Pesmi so iz zbirke Dijagnoza, ki je izšla pri založbi Studio moderna d.o.o. leta 2022.

ODMEV ZENA V ZIMZELENEM ČASU

Janez Dreu

ZEN


Belo kamenje
naloženo na zemlji.
Zen je izginil.


Peščenec, brazde;
krivulje so prekrasne
v zen vrtovih.


Ribnik na vrtu,
češnjevi cvetovi v
belem; omama

ČAS


Urni kazalci
ponoči prepočasi
jutro lovijo.


Peščena zrna
ovirajo kazalce.
Ti čas lovijo.


Zrnavost meri
čas od jutra do zvečer.
Ponoči zrn ni.

SVETLO IN TEMNO


Svetloba slepí,
zaodrje v temi;
kje si danes ti.


Lesketajoči
glasovi odmevajo;
visoki toni.


Strune pójejo
brezčasno svetlo pesem;
je tudi temna.

SONČNI SIJ


Oranžno nebo.
Ujeti sončni žarki
poplesujejo.


Iščeš sončni sij,
najdeš rumeni mesec
na zvezdnem nebu.


Pri mladi luni
nekoga zbuditi ob
pravočasnosti.

ZIMZELEN


Bor v vetru ob
dolgi mrežasti senci.
Pesem škržatov.


Iglice drevja,
zimzelenega drevja;
pogrešan silak.


Omamni vonji
smol prodirajo vedno
tebi naproti.

LISTJE


Bonsai; zeleni
listi že odpadajo.
Presuha zemlja.


Bukovo drevje,
brez zelenega listja.
Siv betonski plot.


Krti na dolgi
travnati zelenici.
Ni zelenila.

KLOPÍ


Klopí po mestu;
sprehajalci sedajo.
Klopí za ljudi.


Sediš na klôpi;
občuduješ veduto
starega mesta.


Vse klopí niso

primerne za sedenje.
Ene so čudne.

HOPE, STARDUST

Marina Bahovecr. 1946

ALEKS

Križišče na semaforju pred Figovcem bo prazno, skoraj prazno, ko bom ustavil pred rdečo. Poslušal bom Ziggy Stardust, kot običajno.

Naravnost, samo ta smer bo še odprta za nas. Trije avtomobili, trije kolesarji in nekaj peščev, ki hodijo, kot da se jih nič ne tiče. Po Dunajski proti Nebotičniku in čez semafor proti Severnim vratom, mimo hotelov Plaza in Interkontinental in dalje proti plavkastim Kamniškim planinam.

Triindvajseti junij 2023 bo, zgodaj zvečer.

Večeri se in zgodnje poletje se izteka. Po Gosposvetski navzdol zadiši po sveže pokošeni travi in okenska stekla se začnejo oranžkasto svetlikati v nizki svetlobi zahajajočega sonca.

Gostilna, kjer so pred stoletjem ustavljali fijakarji z Dunaja, kjer se je vedno slišala govorica in smeh razposajenih gostov, tudi petje in razgrajanje bolj v nočnih urah, kjer je bilo vedno odprto in polno od jutra do noči, je zaprta in temna, samo ena lučka brli nekje za oknom in daje čudno medlo svetlobo.

Nekaj manjka.

Gostilna Figovec je zaprta, temna, tiha in prazna. Stokrat preimenovana, vedno znova po nepotrebnem spremenjena in renovirana.

Pred časom so delali reklamo za pristno slovensko kuhinjo.

Tja pa ne pojdi jest, mi je rekla, hrana je obupna.

In nisem šel, danes pa je prepozno.

Pred gostilno je bil včasih velik lep peščen vrt pod velikimi starimi platanami, v takem prijetno toplem poletnem večeru je bil vedno poln življenja. Gostje, Ljubljančani in tujci so posedali in pili pivo, ter si pripovedovali o svojih spolnih uspehih in izgubah, pripovedovali vice o butastih vladah ali pa šimfali čez previsoke davke.

Od jutra do noči.

Najprej so začele izginevati platane, potem gostilniške mize, nazadnje še ljudje.

Nekaj se mora zgodit.

IZABELA

Poslana ponudba telekomunikacijskega operaterja T-2 za obvezno vezavo naročnine je bila štiri in dvajset mesecev, zdaj so ji poslali ugodnejšo za dvanajst mesecev.

To je tak še obvladljiv čas prihodnosti. V tem času se mora nekaj zgodit.

Stala je pred semaforjem, njen Haski je gledal čez cesto, kdaj bo zelena. Iz Tivolija je pihljala topla sapa, ki je pregibavala robove njenega tankega svetlega suknjiča in njene do ramen segajoče svetlo medene lase.

Pogled tipa iz malega stoječega svetlo srebrnega mercedesa se jo je dotaknil.

No ja, in ga je tudi ona pogledala, od spodaj, kot čisto mimogrede.

ALEKS

Videl je visoko žensko, v svetlem kazual hlačnem kostimu.

Če bi bila blond bi bila kot Giorgia Meloni. Všeč so mu bile take izrazite samostojne in ambiciozne ženske. Ampak ne kakšne multi kulti lgtbf antifa last generation neofeministične histeričarke in aktiviste.

Kako zanimivo je veter napihoval njen suknjič, kot da jo hoče pognat nekam naprej. V zrak. Kot da je daje vzgon, naj zleti.

Ob zeleni je šofer srebrnega mercedesa speljal, ona pa je s Haskijem odločno prečkala kar dolg prehod za pešče na drugo strani proti zaprti, zdaj že zdavnaj pozabljeni Kavarni Evropi.

Zadnji odsevi sonca so zableščali v velikih steklih praznih izložb nekdanje prve deželne bolnice zgrajena 1790.

IZABELA

Vedno iste sanje, kako se izgubi v ponošeni, preveliki, obledeli majici in legicah v labirintu zidane industrijske ljubljanske zgradbe, kakšnem Rogu ali kaj, nekakšni zavoji, na koncu kot živalske kletke, vse v vpijoči belini in popolni tišini brez vsakršnih bitij, in ona, sama, ali s svojim bivšim M, ne bo ga več imenovala.

Velika secesijska tovarniška gradnja ob zelenkasti reki, bivša tovarna Rog v prenavljanju: dolgi, zapleteni hodniki, in kaj pravzaprav išče, samo ve, da je nekaj zelo pomembnega, zgradba je bila narejena pred sto leti s koristnim namenom, sodobni prostori za industrijske proizvodnjo, za pridne delavce, ki se jim da delat.

Vse čisto prazno, polno vogalov, čisto in belo in diši po vlažnem zidovju in gnijočem listju, samo njeni odmevajoči koraki v tišin, in diši tudi po pobeljeni starini, gleda za vse vogale in nizke zidke in niše in ovinke in dolge hodnike v krogih, ki vodijo naprej, pa tudi gor in dol in hodi in hodi če bo kje koga zagledala.

Borgesovi labirinti.

In zdaj grem ven, si reče, res moram it ven, tu sem kakor ujeta žival, ampak hodniki so zviti in dolgi in jo vodijo kar nekaj časa vedno večjih krogih, koncentričnih ali ne, kaj ve, ne hodniki nimajo načrta, vsaj ona ga ne zazna, se zdi, da jo hodniki vodijo v kaos.

Nazadnje začnejo prihajati ljudje, posamično, v parih ali manjših skupinah, nekakšna cirkuška mladina, klepetajo in se smejijo in kadijo, in začnejo postajat, eni že začenjajo posedat po hodnikih in v končnih, večjih sobah. Po kotih, po nekakšnih končnih separejih, vprašala se je, če bi šla do končne historicistične neogotske prazne že propadajoče vile bivšega lastnika, tam se je mogoče še ohranilo normalno bivališče ustanovitelja tovarne z razgledom na Ljubljanico, počasno in dolgočasno zelenkasto bež, kot zmeraj, kadar ne dežuje.

Takrat, ko je odšel Jani, takrat so bile sanje drugačne, tudi takrat so se sanje pojavljale serijsko, vedno iste ali z majhnimi razlikami, v majhnih različicah, kako se poslavlja, doma, na cesti na postajah, na letališču, pred vlaki, avtobusi, osebnimi avtomobili, po telefonu: eno samo nemočno in poslavljanje v množici tujcev.

Potem so se pojavile slabe sanje o zamujanju in iskanju nečesa davno izgubljenega.

Tudi to so bile neskončno raznolike variacije, ki so se kmalu začele spreminjati v more iz katerih se presrečen zbudiš.

Tudi sanje o zamujanju, ni važno, kam si namenjen, kdo te čaka in kaj zamujaš, vedno moraš še nekaj poiskat, nekaj vzet, mudi se ti vedno bolj in sestanek, zmenek je vedno bolj pomemben, veš, da je tvoja prihodnost odvisna od tega sestanka, od tega trenutka, od tvojega pravočasnega prihoda in nastopa, karkoli zamujaš je zelo pomembno, prepomembno, da bi zamudila, oseba, ki te čaka, ti je najljubša v življenju…in vendar, in vendar gladko ne moreš se odpravit, iščeš še nekaj nujnega, nekaj nekaj zelo pomembnega, najbolj pomembnega, brez česar ne moreš naprej in vsega bo konec in tako zamujaš, kot vedno…

Zdaj pri petinštiridesetih, karkoli jo je že čakalo, karkoli ji je že bilo namenjeno, izginilo bo za vedno, če ne pride pravočasno.

In seveda je zamujala.

ALEKS

Če se pelješ po Resljevi proti Zmajskemu mostu, in dostikrat se je tako peljal, nepremičnine v centru Ljubljane imajo dobro ceno, se spomniš župana Hribarja, a se ni Zmajski most prej imenoval Hribarjev most, ga je dal gradit devetsto šest ali dvanajst, zaveden Slovenec, in zdaj, če je ta zmajski primerjal s tem predragim skropucalom Mesarskega mostu, ki ga je dal gradit zdajšnji župan, če bi bilo po Aleksejevo, bi zgradili kar tak most čez reko pri tržnici čez, kot si ga je zamislil Plečnik, pač bi se pokrite balustrade nadaljevale naprej na most za pešce, bolj brv, kot nekakšni neoklasičistični ostanki beneškega Rialta.

Aleks je imel med znanci nekaj arhitektov, pa tudi med kupci nepremičnin, tako, da so mu bile znane različne tendence v ljubljanski arhitekturni šoli, imel pa se je za tradicionalista, ki je bil med tistimi, ki so si želeli, da bi čim bolj in čim bolj pristno ohranili staro mestno jedro in ožji mestni center, kolikor ga ni povojna revolucionarna stroka s svojimi urbanističnimi načrti preveč zdesetkala.

Porušit to staro ropotijo, je rekla takrat njegova Zaza, ko je kulturno ministrstvo dvignilo roke in dovolilo rušenje Kolizeja, kaj ti bo to, zgodovina, in kaj potem, če so tam bivali avstro-ogrski garnizoni in konji, in, on pa je, proti svoji volji, obžaloval vsako mestno zgodovinsko znamenitost, ki so jo porušili, ker so se raje odločali za sivino in mediokriteto.

Zaza je bila res fina in čisto mahnjena nanj, in, čeprav je imela slabe zobe kot Aleks in je bila dvajset let mlajša, je bila zelo lepa in seksi in pravzaprav je bila ona vedno tista, ki je predlagala seks, vključno s prvim srečanjem, na zabavi, ko je njegova žena odhitela domov pisat kao svojo filozofsko disertacijo, in so mi prestavili Zazo v črtasti obleki, belo zlati obleki, ki se je svetila ko božično drevo, in žena je v svoji filozofski evforiji vzela ključe in avto in pozabila nanj, ga pustila samega, velikega in robustnega trola, v super svečani sijoče modri obleki, in deset minut po tistem, ko so ga seznanili z Zazo, se je ta ponudila, da ga odpelje domov z njenim avtom, in rekel je OK.

Očiščena gaz v snegu je vodila skoraj tri sto metrov do parkinga in avto je bil čisto zasnežen in ko je vžgala in speljala, nas je začelo krepko zanašati po klancu navzdol.

In pred zadnjim desnim zmajem na Zmajskem mostu spet tista ženska izpred Figovca, s presvetlim čudovitim huskijem, danes je v visokih zbledelih magenta rdečih allstarkah z belimi vezalkami in belim podplatom, mogoče bi jo rajši videl v tistih njenih visokopetih super salonarjih, tistih Prada špičakih, ali kaj, ali Prada sploh dela čevlje.

Najbolj bel Huski v Ljubljani s sijočimi modrimi očmi, ona pa nima modrih oči, temne ima, in mislim, da si je pobarvala lase bolj na svetlo, zdaj je še bolj podobna Georgi Meloni.

ALEKS

Vsako mesto oblikuje meščane in meščani oblikujejo mesto, in vse je potopljeno v tvojem prostoru in času.

Čas je samo čas, kar narediš z njim, to je tisto, kar šteje.

Peljem se po Miklošičevi, mimo edinega mestnega skoraj popolnoma ohranjenega trga art-deko kareja okrog parka pred sodiščem, a ni bil enkrat na podstavku za kip tu zadnji avstrijski cesar, tako kot je bil pred magistratom ogromen Meštrovičev marmornat Kralj Aleksander na konju, v parku na kongresnem trgu pa tudi Aleksander, bronast, zadnji jugoslovanski kralj ali nekaj podobnega?

Zdaj, no že pred desetletji, so tja prinesli eno veliko črno pobarvano sidro, in kaj bodo zasidrali z njim? In kaj pomeni ta trapasta črna hipi hipster barva, žalovanje za kakšnim talentiranim urbanističnem načrtovalcem ali neumnostjo političnega odločevanja?

Oblikovanje javnega mestnega prostora, plastike v zunanjem prostoru, bi rekel kolega arhitekt.

To je najlepša mestna ulica, vzporedna današnji Slovensko-Dunajski, zgrešeno prenovljeni za pešce, kolesarje, buse in taksije, kar naprej prenavljani predragi tlakovci in miniaturna drevesca, pa neke kamnite tri metrske piramidke cvetličnih korit, najbližje ljubljanski identiteti, ne vem, če je kakšen slovenski izraz za to, pristnosti, prvinskosti, tradiciji?

Dost je vsega tega, zdaj je že december in to je najboljši čas, da greš v Maroko.

Pokličejo ga gradbinci iz RB Elipse, ali kako so jo imenovali, tiste okrogle novogradnje na Roški pred mostom na Rudnik, ki bo kmalu končana.

Smo se menili zadnjič, da boste vi prevzeli prodajo naših stanovanj, plus še ene druge bom vzel. Kdaj pridete do nas, predlagam kar v petek ob devetih.

Moram poklicat naše fante, pa se bomo uskladili po mejlu. Moj Miran ima talent za prodajo, no, trženje kot pravite. Zgradba na atraktivni lokaciji in je, kar solidno grajena, kolikor sem jo videl in to bo to.

Ker je Miklošičeva zaprta za promet, razen za izjeme, samo pogledam dol na Frančiškansko in vržem oko na artdekojevski Grand Hotel Union, a zdaj ni več Grand, zavijem na levo po Dalmatinovi mimo po desetih letih zgrajene Dalmatinke nasproti City hotela, kjer je zdaj še kar znosna kavarna, ne vem, kaj je zdaj z Unionsko kavarno, včasih kavarno ljubljanski meščanov in umetniških krogov, toliko časa so jo uničevali in prenavljali, da …ja pa kavarna Slon, iz katere se je lepo videlo na promenado in na koncu na vzpetini nekdanji Tivolski dvorec, zdaj MGLC.

Kavarna Nebotičnik, na vrhu nebotičnika je še nekaj tako tako, turistična znamenitost, ampak nivo je pod vsako kritiko, nobene okusne jedi, ja no z Zazo sta šla včasih na drink v Opera bar, to je bila njena ideja, pa ni bila med njenimi najslabšimi.

Ah, Zaza.

Pozvonil je telefon, ravno, ko se je hotel na križišču en kolesar zaletet vanj na okroglici, in bila je Zaza.

Ne bo se ji javil.

Mimo nesrečno prelomljenega sivkasto aluminijasto steklenega RTVS poslopja, število uradnikov se je v zadnjega pol leta povečalo za trideset procentov, je prišla misel, zakaj jo moram plačevat, če jo nikoli ne gledam, po Komenskega, mimo galerije DSLU v bolj skromni Veselovi hiši z vrtom, na križišču z Resljevo spet desno proti Zmajskemu. Okrog poldneva je Resljeva polna mladine, smejoče in skakajoče in čebljajoče, upokojencev, samih živahnih meščanov, turistov,v vse smeri hitijo, pa predvsem na trg, in po svojih opravkih grem, je rekel njegov stari oče, ko je šel v mesto.

Ali je to še jesen ali je že zima.?

Pred mostom je moral ustavit, rdeče rumene prometne ovire s plastičnim trakom iste barve, nekaj kopljejo, kot po navadi, kot zmeraj, prekopavajo, kakšne napeljave ali kanalizacijo in pešci skačejo vsevprek mimo njih, pazi, kolesar in potem.

Ženska v dolgem črnem plašču, ne ni usnjen, niti ni iz umetnega usnja, v resnici je bolj svetleče temno siv, je tak dežen plašč do srede meč, iz mešanice sintetičnih vlaken, spredaj ni zapet, ženska je počepnila na desno koleno in si zavezuje vezalko na levi obledelo rdeči allstarki.

Blond lasje ravno odrezani srednje dolžine ji visijo čez obraz, da ga ne vidiš.

Kako to, da jo je takoj spoznal, čeprav ne vidi njenega obraza, niti postave, ko tako kleči v dolgem plašču, kar nekaj mu je reklo, čeprav jo je videl šele tretjič, Giorgia, ja, kako ji je v resnici ime?

Brez modrega huskija ji nekaj manjka. Neka svetloba kakor milina.

IZABELA

Vidijo me tako, kot me hočejo videti.

Nasmejana ženska, ženska pri petinštiridesetih, tipi mi pravijo, da izgledam vsaj deset let mlajša.

Včasih tudi petnajst ali dvajset.

Nejc je vedno rekel, itak si OK bejba, dobro izgledaš, oblačiš se kot arhitektka, seveda sem rekla, kako pa naj se oblačim.

Včasih v same designarske kose, včasih pa v kake obnošene, razbarvane, brezoblične eko majice in pajkice, pa povaljane teniske, ki se cefrajo, kjer si jih drgnila ob kaj? Njihove noge, stegna, kurce…

To mi je rekel takrat, ko sva bila v fazi ločevanja, prej je bil seveda zelo vljuden in korekten, predvsem takrat, ko sva se spoznavala, takrat je bil čisto meden in se je delal tako zanimivega.

Itak na začetku je vsaka skrivnost zanimiva.

Ko je bil najin odnos že v fazi ohlajanja, je začel govorit ne maram tega ekološkovzdržnega krapa, te fame, da se zemlja segreva, ker jaz jem meso in je moj losion zapakiran v škatli. Če dobro pomislim, to je bilo takrat, ko sva imela že vsak svojo zabavo.

Z drugim, seveda. Moj je bil vsaj seksi.

Kadar mi laskajo mi rečejo fantje, da zgledam petindvajset in, oni Boris na primer, da sem podobna tisti Italijanki, Georgi Meloni. In na to finto vedno padem. Padam pa vsakič znova, kaj pa naj čakam. Pač nisem ženska, ki bi delala kariero s svojim telesom, potem pa gonila woke gibanje po dvajsetih letih, ko bi se, kao, spomnila, da me je tisti tip otipaval in…

Mogoče bi bilo to bolj pametno in potem ne bi delala v tem ušivem biroju, v teh naših Interijerih, ene take projekte mini privatnih hišic v predmestjih Ljubljane in bližnjih primestnih občinah in prenove blokovskih stanovanj…brez denarja ne moreš nič naredit, pa naj socialisti tako trobijo, če hočejo, prvo, ko pridejo na oblast, si nagrabijo denar in nepremičnine, pravzaprav se priklopijo s svojimi firmami, javnimi zavodi, invalidskimi firmami, svetovalnimi firmami na državne jasli, mi pa plačujemo davke za vsak jogurt, pa če je še tako ekobio nazaj k naravi, mi pa plačujemo davke, če ne plačaš ob roku, pa fak, izvšba…

Ni čudno v tem okolju povprečnosti in lažne enakosti.

Kakšnega z mercedesom bi imela, ni treba, da je velik, zdaj je small is beautifull, itak zame, ne rabim rollsroysov in rollex ur kot naša novoizvoljena predsednica.

Rolls-Royse potrebujejo tajkuni, te so pač rdeči, privatizacijski tajkuni, ki se radi kažejo in preseravajo.

Briga me, s tem se ne bom obremenjevala, življenje je kratko, prekratko pride na koncu zmeraj, ja madona, sem rekla Nataši zadnjič, madona, kam gre naš svet zdaj in ona se je samo smejala, kaj pa naj bi, kar smeji se…

Kaj je ženska, dokler še zgleda dobro, dokler je še na tržišču, mogoče moram pet malo začet s tistimi delavnicami plesa.

Pa terapevtka pa joga in esoterične duhovne vaje, narod je glup in bluzi, manjka mu duhovnosti. Samo še vedeževalec Blaž te mora nahrulit pa tak krap.

Po dvajsetih letih zakona, kaj naj še rečem, vse sva si že povedala in se naveličala in zdolgočasila, itak trije odraščajoči otroci, no, Leon bo zdaj že maturiral.

Ampak jaz še vedno nekaj iščem. Nekaj novega, svežega.

Zdaj bo novo leto in ljudje govorijo ob novem letu, jutri bom začel novo življenje, čisto drugačno.

Napijejo se, najraje bi bili opiti in omamljeni ves čas, in potem, kaj češ, je rekel oče, toliko let imam, pa babi, ali je bil to tisti poslovni prijatelj iz Maribora, tisti Marjan, čas se sešteva in to se nam nekje mora poznat.

Nejc je bil grozno jezen nanjo, ko je zvedel, da se hoče ločit. Da mu ni nič povedala in da je tako skrivala pred njim je spoznala kar tam enga tipa in ga pofukala.

Tako je rekel in kaj naj reče ona?

Seveda je prizadet. To se mu pozna tudi na obrazu, v izrazu. Pustil si je rasti brado, ki je temna in gosta in spominja na kakšnega islamskega terorista, sem mu zadnjič rekla, pa sem se ga potem kar ustrašila, tako ostro me je pogledal.

Začel je pretirano kolesarit po Sloveniji, tudi do dvesto kilometrov in nazadnje je dobil še kovid in si zlomil ključnico. Ko je prišel iz zdravilišča pa je nadaljeval z drugim slovenskim nacionalnim športom, s hribolazništvom.

Sovražila je njegovo športno navdušenje, pa vedno o nogometu, saj ne bi imela nič proti, ampak, dvajset let isti stavki, iste stvari.

Sovražila je njegovo športno navdušenje, seks z njim je postal kot vzpon na goro brez gore, kot konj, ki ga brcaš, pa je že brez življenja.

Od kod to pride?

Čas to prinese, navade, ponavljanje, pa tudi take drobne njegove navade, vedno isti stavki, vedno govorjenje o istih stvareh, enak način obnašanja dvajset let, od kod to pride?

Vnaprej je vedela, kaj bo rekel, kako bo reagiral, in to jo je tako znerviralo, zdolgočasilo, kaj veš, enostavno ga ni mogla več prenašat.

Včasih, ko so še iskali zakonski razlog za razvezo, bi se temu reklo, razlike v značajih.

Ne vsak dan, ampak skoraj.

In tudi, in tudi, končno, ali ni hotel vedno imeti bolj prav od nje, ali ne gre nazadnje, in to ne samo v zakonu, samo za to, kdo bo imel zadnjo besedo, kdo bo prevladal.

Ljudje smo sebični in agresivni in tekmovalni in taki smo po naravi. To smo že zdavnaj dobili v naše gene in sploh.

In sploh, ne verjamem v eno buzerantskih utopij, in sploh ne vem, kaj ta beseda pomeni, utopij objetih bratcev in sestric vseh spolov, plesočih in materijalno in duhovno preskrbljenih, uspešnih brez dela in napora in bistrosti in ambicij, ki korakajo v svetlo ekobiozeleno brezmadežno prihodnost pod vodstvom ljudi, ki so se poimenovali za aktiviste.

No, eno pa mi je bilo všeč, ko je rekel, in bil je uspešen in delaven, to mu je treba priznat, je rekel zmeraj, dušijo nas, z davki nas dušijo, s temi ekovzdržnimi verovanji. S temi norimi, res pretiranimi davki na ekosocioalnovzdržno produkcijo in zelenobio zmanjšanje živinoreje nas bodo spravili v novo barbarstvo.

Haski nehaj me vleč, a si zavohal psičko, saj greva popoldne na barje in boš gledal čaplje, ker lisice so pri nas lovci, ali kdo, že vse pobili. Bova skupaj letala in tekla po morostih, te ne morem spustit.

Še enkrat novo življenje, samo še enkrat. Nepremišljen trenutek, vrtinec strasti, potem tudi če pride apokalipsa.

Tisto pravo, od začetka, polno skrivnosti in najbolj zanimivo in nedolžno, čist in nepopisan bel list papirja.

Najbolj zanimivo bo prvo srečanje z njim.

Evo, že vem – en tvit bom poslala, iščem nekoga, spremljevalca, ki bo šel z mano v Doho.

Na FIFO, svetovno nogometno prvenstvo, na četrtfinale, Maroko - Savdska Arabija.

Želim si videt, kako bo igral Maroko. Če bo zmagal.

Maroko, zveni tako, tako maročansko, pisano, barvito, saharsko in intenzivno zeleno, morsko. Stare trdnjave in bazarji in suki, bazilike in cerkve, pristanišča, stara mesta, nova mesta in starodavne vasice ob kameljih poteh, arabsko—afriško-francosko-španska arhitektura, severnoafriška bujnost vegetacije in dišav, zvoki, vonji, tisti drugi ljudje, temperamenti in temni in skrivnostni, med njimi, na morski obali, turisti.

Sveže belo pobarvane stare hiše z sijoče svetlo modrimi oknicami, zaprtimi zaradi žgočega opoldanskega sonca, maroška etno glasba, maroški ples …

Podobne tistim v Tunisu, ki sem jih z Nejcem enkrat gledala in poslušala in dihala vonj tiste tople žareče svobode…male vaške in staromestne hišice, čisto bele in modre, in njihovo tradicionalno pisane ročno tkane tkanine, tepihi, pregrinjala, zavese in prti pa ogrinjala in obleke in tradicionalne naglavne rute, kako jim že pravijo, pohištveno blago z ornamenti novega življenja, čisto mladega, kot najbolj zgodnji pomladni listič na barjanski jelši…Pa tiste rezljane ornamentalne lesene stene in prav tako ljubko pohištvo.

Res ljubko, pa naj reče Nejc, da tako ne govori nobeden več. Ja, res, Luka bi rekel, kul. Kjut.

Pa naj bo kjut, bom rekla, bilo je kjut, bom rekla, junija 2023, ko se vrnem v Ljubljano, na križišče pred Figovcem.

Tako, tvit: iščem sopotnika za let v Katar na svetovno nogometno prvenstvo.

Doha 2022. Prireditelji pričakujejo čez milijon dvesto tisoč obiskovalcev.

Kaj misliš, koliko od teh bo moških?

ALEKS

Zdravo Izabela javljam se na tvoj tvit gremo v Katar na tekmo Maroko- Savdska Arabija.

Javi kje in kdaj se dobiva.

Aleks

PARADIŽNIK Z DVEMA PECLJEMA

Marjana Cmagerr. 1958

PARADIŽNIK Z DVEMA PECLJEMA

Če razločno vidiš paradižnik, ki je z dvema pecljema pritrjen k steblu, iz katerega raste, paradižnik pahljačaste oblike, okoli pecljev močno naguban in potem razpet v pahljačo proti njegovi spodnji strani, kjer je ena sama velika zaobljena ploskev, potem pomisliš, ne, ustrašiš se ter se oprimeš še zadnje rešilne bilke, da morda pa gre le za sanje, če ne, je to nov znanstveni dosežek in te ob tem še dodatno zmrazi, da bi raziskave ne pristale na človeku.

Ne utrgaš ga, le strmiš vanj.

V to veliko, rdečo pahljačasto gmoto, ki visi na dveh pecljih in se, prestrašen, kaj prestrašen, zbegan, tolažiš, da pa bi vseeno utegnile biti le sanje, ki pa tudi niso kar tako, saj ti hočejo nekaj povedati, te na nekaj opozoriti, posvariti in komaj čakaš, da se zbudiš, ker boš takoj planil po sanjski knjigi na spletu, kajti paradižnik je velik, je živordeč, da bi lastno podobo videl v njem in kar je tisto strašljivo, pritrjen je na steblo z pecljema, ki sta takšne barve, kot je pecelj v resnici, ki pa vseeno ni takšen, kot je v realnem svetu, kajti tam ne raste v obliki pahljače, ki bi znala po Veliki sanjski knjigi pomeniti marsikaj, najverjetneje, tako predvidevaš, bi znala namigniti, da bo nekaj pometla, odgnala od tebe, kajti pahljača dela vetrc okoli glave in hladi vročino, tako da ti pahljača nažene v kosti več strahu kot sama barva paradižnika in že bentiš čez sanjske knjige, da strašijo ljudi, ker toliko pa že veš, da je dobrih razlag komaj kaj in ti celo sanje, ki si jih bil maloprej še tako vesel, prinesejo le zle slutnje.

In potem ta barva paradižnika, rdeča, da bi si prav želel, da bi paradižniki ne bili samo rdeči, še več, navsezadnje se spomniš, da ni samo rdeča tista, ki pomeni nekaj ne ravno najboljšega. Prav tako se bojiš bele in črne, zadnji čas vijoličaste. Vse to si prebral. »Ah, to branje,« zavzdihneš.

Zdaj začneš kriviti še branje in svojo zvedavost in se vedno, kadar je tako, spomniš nekaterih starejših, za katere za gotovo veš, da še knjige prav odpreti ne znajo, na njih se spomniš ob vsem tem premlevanju, pa so zadovoljni, kaj zadovoljni, prešernega razpoloženja so in drugačnega mišljenja kot ti, ki vso noč razglabljaš, kaj pomeni paradižnik, kakšen pomen ima rdeča barva in tista dva peclja, ki ga enakomerno pritrjujeta na steblo motno zelene barve.

Predstavljaj si tega starca ali starko po tem, ko bo sanjal o takem paradižniku. Komaj bo čakal, da pove o njem najmanjše podrobnosti v veri, da bo letina dobra in pomirjen stopil v nov dan. Med tem boš ti še naprej premleval vse prebrano, vse slišano in vse tisto, kar je zraslo v tvoji buči o rdeči barvi, o paradižniku, o dveh pecljih, kot da je tista noč, ko si sanjal, trajala dlje kot spi sam Kralj Matjaž, in še tu zopet pomisliš, kaj če ubožec tudi sanja in ko se bo prebudil, kaj bo naredil? Naj mu že sedaj nastavijo knjigo na njegovo stran ali si bo samo pomel oči kot tisti starci in starke in rekel: »Sanjal sem. Znalo bi pomeniti dobro,« in bo šel po opravkih, kot bo narekovala pravljica. Še on, Kralj Matjaž, je pametnejši kot ti, ki blodiš o pomenu sanj že s sanjah samih in jih z zvijačami zaviraš, da bi ne šle svojo pot, tako da niti sanje niso prave, saj si jim takoj, ko so se pojavile, že nastavljal ovire in jih, ves prepoten, usmerjal po svojih željah.

Zdaj naj bi pa šel brat njih pomen? Razlaga, kakršna koli že, ne bo veljala za tvoje sanje. Zgodile so se, to drži, potem, potem pa si jih, pomisli, sebi si jih prilagajal! Nekaj časa si zmogel, pa so zopet krenile svojo pot. To ni isto, kot če bi jih pustil pri miru. Ne hodi gledat njih pomena! Sanjske knjige so za starce in za starke. Njim so namenjene, ne tebi! Ne tebi! In tvoji glavi, ki je v vseh teh letih postala zmes vsega, kar pač lahko zmečeš v mešalec, za karkoli že.

Pa barve? Še te ti ne dajo miru. Včasih si jih veselo nanašal na papir, sedaj na platno. Jih mešal, da so nastajale nove, in bil vesel vsega, kar je tako nastajalo. Sedaj pa pri vsaki, preden jo naneseš, postojiš, pomisliš, kakšno sporočilo bi znala imeti na obiskovalca razstave in negotov buljiš v spekter barv pred seboj. Karkoli bo že nastalo, samo da ne bo tistih barv. Takoj boš zapisan. Kajti vsak ima svojo barvo, hoče jo čisto, brez kakršnih koli odtenkov, ti pa sanjaš paradižnik. Velik, rdeč pahljačast paradižnik, ki je povrhu še z dvema pecljema. In je vse tako veliko, da se strah le še stopnjuje.

Najprej si bil očaran.

»To!« si vpil v sanjah.

»To!«

Potem pa je sanje zmotilo vse tisto tvoje premlevanje o barvi, o velikosti, o sanjski knjigi, o vsem, kar si pobasal z vseh strani, jezen, da se je ta sadež moral prikazati prav tebi. Jezen na sanje si v njih začel bentiti čez vse, kar se ti je v tistem trenutku pletlo po glavi, in čez vsakogar, da si pomešal barve in misli v čisto nekaj tretjega, neprepoznavnega.

Manjka le še, da paradižnik poči in rdeča brozga poškropi in okuži vse okoli sebe. Prestrašiš se in vprašaš, ali si nemara ti povzročil, da ga je razneslo ali so krivi drugi. Ga je še kdo videl? Zdi se, da si bil sam. Še v sanjah bi valil krivdo na druge. Nikogar ni bilo. Ti, ti si ga pripravil, da je okužil vse okoli sebe! Kdo bo sedaj to rdečo nesnago spravljal s peclja, s stebla, s trave, z zemlje, s plota, s hiše, s ceste? Poglej, kaj si povzročil! Vse, o čemer si pravkar razmišljal, bi se lahko tudi zgodilo. No, ni se zgodilo.

Potem bereš na spletu pod črko P: (vir: razlagasanj.com/paradižnik/)

Razlaga sanj: paradižnik

Kategorija: rastline

Če ste v sanjah videli rastlino paradižnika s plodom, je pred vami obdobje, polno radosti, veselja in zadovoljstva.

Če ste videli samo plod paradižnika, vas nekdo skrivno ljubi.

Če ste paradižnik obirali, lahko pričakujete lažjo bolezen, in če ste ga jedli, vas bodo prevzele skrbi in neutemeljeno upanje.

KAJ LAHKO DELA PREDSEDNIK?

Ste se že kdaj vprašali, kaj lahko dela predsednik? Čisto zares! Kaj sploh lahko dela? Ne sme se pretirano sprostiti. Ne sme biti skremžen. Ne sme preveč govoričiti. Ne sme biti zadrt. Ne sme, ne sme, ne sme, ne sme. Neštetokrat ničesar ne sme. Ker ga lahko tepe vsak napačno izrečen zlog. Dobronamerne poteze mu znajo škodovati celo bolj kot obratno.

Rad bi se pošteno razjezil na smrkavca. Z nečim si prečno reže hlače. Moda pač. Pa se ti le-ta potuhnjeno smeje. Nekaj mrmra in niti pogleda te ne. Ne smeš povzdigniti glasu. Niti za ton. Nemočen buljiš vanj in po nekaj minutah zapustiš njegovo sobo. Bolje tako. Sploh zanj je bolje. Ustvarjalnost naj ima prosto pot.

Rad bi se od srca nasmejal, da bi solze lile. Se tolkel po kolenih. Češ, takšnega vica pa še ne. Ne gre! Kaj bodo pa ljudje rekli? Kaj se pa gre, če se še vesti ne zna?

Rad bi namignil prijateljem, naj sledijo razpisom. Obeta se nekaj prostih delovnih mest. Morda jim uspe. Ne bo zastavljal svojega imena. Niti črhnil ne bo. Ničesar rekel. Samo na razpis naj se prijavijo.

Tako rad bi vplival na vlado in ji rekel, naj pri tisti stvari pa le pazijo, da je ne prodajo. Ni na prodaj vse, četudi ti gre slabo. Pridejo časi, ko boš odvisen od drugih. Ne da tistega ne boš več imel, niti v sanjah ne boš mogel odločati o ničemer in o nikomer več. Nikoli več.

Rad bi se na domačem dvorišču, v senci, sproščeno zleknil na ležalniku, dal vse štiri od sebe, kakšno zabrundal ali v krogu prijateljev vrgel karte. Ne gre! Če nimaš dovolj visokih in gostih cipres, bodo mimoidoči preštevali prazne pločevinke, čike in zamaške in se na koncu ustavili še na hrani. Iskali bodo znane obraze, ker teh pri tebi ne sme biti, ker to pač ni politično higienično. Tisti z izostrenimi ušesi ujamejo še kakšno besedo. Ker bo vzeta iz konteksta, lahko v medijih povzroči pravi cunami kritik. Zaman se boš trudil in pojasnjeval. Ne bo šlo. Tista beseda je bila slišana. Pomeni to in to ter leti na tega in tega. Povrhu je bila še tvoja. Kaj se pa gre, če se še vesti ne zna.

Na ulici te ustavi neznanec. Pocuka za rokav. Normalno da se ustaviš. Naklada, kakšno naključje, da človek sredi belega dne naleti na samega predsednika. Za trenutek te zanese. Spustiš se na njegovo raven. Zvečer že bereš na spletu:

»Srečal sem predsednika, se rokoval z njim, ga malo pojezil, izzival, pa se je sam odprl. Presenečen sem bil, da ima o tistih stvareh takšno mnenje. Ali je še vreden našega zaupanja? Od danes ni več moj vodja!«

To si prebral na spletu. Kaj naj storiš? Odgovoriti bi bilo nesmiselno.

Odslej boš molčal. Karkoli že boš izjavil, vse te lahko tepe: dobro in slabo. Včasih dobro celo bolj. Dlje ko boš molčal, dlje boš na oblasti. Ljudje tako ne bodo mogli reči, češ, kaj se pa gre. Saj se še vesti ne zna!

MEDVED

Borut Slokan

Kateri od njih? Čakalnica je bila skoraj polna; večinoma med seboj zamenljivih javnih uslužbencev; vsi nekam neurejeni in zapleteni v klepetanje, ki ji je bilo nerazumljivo. Imela je največ še današnji dan, da reši svoj vrtec. In za to mora najti rešitelja. Kot medvedka, ki je bil ljubljena igrača v času njene otroštva in mu je zaupala da jo izvlekel iz vsega.

»Poslušaj Joži. Ja, uredbo, ki vam grozi, bo podpisal minister, ki ne bo imel pojma, za kaj gre; je pač začetnik. Predlagal mu jo bo direktor Sektorja za vrtce, ki bo le nejasno vedel, za kaj gre. In bo sledil mnenjem sektorskih podsekretarjev in svojih pravnikov, kaj je pravilno in zakonito. In ker so vsi državni uslužbenci, novi politični ekipi nikoli ne bodo izrazili ničesar dokončnega, za kar bi kasneje lahko odgovarjali – politiki pridejo in gredo, državni uslužbenci ostanejo. Vendar bodo sledili trenutnemu političnemu vetru, previdno in v tvojem primeru to pomeni, da vas bodo pokončali; če si bodo predhodno zavarovali svoja mlahava sedala.

Razen njega. Je blizu upokojitve, torej, kaj mu lahko storijo? Ne more biti napredovan ali zamenjan, že ima najvišji uradniški naziv. In kar je še pomembneje, je hudič, z logičnim razumom, ki lahko preseka pravne vozle in utiša vse ostale. In znan po tem da ima jezik, ki pade po tebi kot tiste katane, o katerih rada govoriš – en, dva reza, in konec, samo še truplo na tleh. Če hoče, a večinoma noče; briga njega politika. Če ga pridobiš na svojo stran, imaš možnost zmagati, rešiti svoj vrtec. « Vera, njena prijateljica, jo je pripravila na boj.

Na nitki je bila usoda vrtca. Potrebovali so še eno leto več državne podpore in zatem bodo lahko preživeli sami, za naslednje leto so bili popolnoma zasedeni. Toda uredba ministrstva, ki je bila osnova za njihovo finančno podporo, je bila potekla; bili so brez pravne podlage za subvencijo. Ni denarja, ni vrtca.

Kje je bil? Ne med plašnimi uradniškimi mladiči, čudno tihimi; ne med uradniki srednjih let, ki v svojih večnih bojih za oblast opazujejo in ocenjujejo, kdo se s kom pogovarja. Vrata so se odprla in prikazal se je debel, malomarno oblečen posameznik, ki je med hojo bral nekakšne papirje. Vsi so ga pozdravili, tako da je bil znan, a nihče ni stopil k njemu, da bi začel običajno prazno klepetanje ali čenče. In bil je edini, ki se je usedel na tajniški kavč iz finega usnja in še kar tam bral akte v naročju. Vsekakor ni bil mlad, a njegov obraz je bil živ, ostro živ in od časa do časa se je naveličano ozrl naokoli. Brez dvoma. Vsaj skoraj brez dvoma.

»Oprostite, ste vi gospod Gorazd Svorana?«

"Zjutraj sem bil. Če je ogledalo točno." je bil čemeren odgovor. In opozorilo – nevaren teren.

»Sem Joži Pletorkin, pomočnica ravnateljice vrtca »Mali koraki«.

"Ja?"

»Obupani smo. Uredba ministrstva za subvencioniranje našega vrtca je potekla že tri leta nazaj, pa tega nihče ni opazil. Zdaj so to ugotovili in zahtevajo denar za tri leta in ukinitev subvencije. Konec bo z nami. Pa potrebujemo samo še eno leto, do naslednje sezone, potem imamo dovolj prošenj za sprejem, da preživimo sami, kot zasebni vrtec. Ampak mi smo katoliški vrtec in ta nova skupina...«

»Uradno je proti, tudi če imajo svoje otroke v katoliških šolah. Tri leta, ste rekli, lepo. Kako dolgo je tekla subvencija?"

»Približno deset let in je bila vključena tudi EU nekakšne programe. Ne razumem dobro juridičnega dokazovanja."

»Deset let. In na podlagi dokumenta Evropske komisije, ki ni imel časovne omejitve? In je temeljil na direktivi…. Kar vidim da ne veste. Hmm…«

Potem pa nepričakovano vprašanje.

»Upam, da so vaši starši še živi in zdravi?«

"Da, oče je v IT, v nekem tujem podjetju, mama pa poučuje francoščino na univerzi, zakaj?"

"Ker je v dobri družini otrok vedno dober, saj so dobra družina?"

"Najboljši; boste lahko pomagali? V nasprotnem primeru bomo zaprli vrtec. Mi lahko najdem novo službo, otroci, večinoma iz revnih družin, pa bodo zagotovo ostali sami. Nujno je.«

»Nujno je nekaj za gasilce, ne za pravnike; Slišal sem dovolj. Se vidimo na srečanju.«

Bila je odpuščena in ostala, napol v upanju, napol v obupu – bil je tako čuden, zajeten, slabo obrit, ne kot kakšen briljanten mlad, visok, eleganten, lep odvetnik iz televizijskih serij. Ne športen, pogumen odvetnik, ki stoji pred silami zla, izziva in zmaguje nad vetrovi usode.

Sestanek se je začel. Bil je Sahara človeških čustev in poplava političnih puhlic; večinoma ponujenih s poklonom ministru, ki je predsedoval, delno pa direktorju Sektorja za vrtce na njegovi desni strani.

Na njegovi levi strani je sedel ministrova osebna pravnica. Sveta Trojica Niča. Sekretar, direktor sektorja ki je vodil sestanek, je brenčal naprej in naprej. Glasovanje tu in tam, skoraj vsi soglasno, kot fijakarski konji v zapregi, nihče proti. Gorazd je bil neopazen in je prikimaval na koncu mize. Ne, ni kimal, brskal je po papirjih in delal s telefonom, ki je bil v tihem.

In prišel je strašni trenutek, njena točka dnevnega reda. Financiranje njenega vrtca. Bilo je hujše kot nočna mora. Aparatčiki niso zahtevali le ukinitve financiranja, ampak tudi vračilo zadnjih treh let subvencije; in več.

Tekmovali so – ena je predlagala obresti na subvencije, druga obresti na obresti, tretja kazen, naslednja pa uradno komisijo za ukrepanje – to je zapiranje vrtca in končanje karier njenih kolegic. Vsi so kimali, molče, šelestenje papirjev, brenčanje, mrmranje. To je bil potop, konec.

"Vidim, da smo vsi za ..." Sekretar, direktor sektorja je začel uvod v glasovanje za smrtonosni odlok, ki jih bo končal.

»Če smem nekaj reči ...« Gorazdov glas je bil globok, renčeč.

"O ja, kolega iz finančnega oddelka še ni izrazil svojega strinjanja, nadaljujte gospod Svorana."

"Čeprav bi se rad strinjal s predlaganim odlokom o ustavitvi financiranja, kot pravnik oklevam, da bi kršil evropske in naše zakone in morda ustavo."

Medved je zarjovel. Čeljusti odprte. Zobje za sekanje kosti razgaljeni. Gozd je utihnil in počenil, upajoč, da jih stari ne bo opazil.

Bila je bomba. Nihče ga ni poskušal utišati. Sedel je tam, masiven in siven, ja debel, star, a z brezbrižnim obrazom. Grozeče gledajoč. Stari medved, ja, njegov konec je bil blizu, a je bil še vedno živ, njegovi kremplji so bili ostri, njegove zobje smrtonosni, je pomislila Joži. Rodila se je v bližini gozdov, medvedi so ji bili znani.

In nihče se ni upiral, poznali so ga, vedeli so, kaj sledi. In prišlo je. Brez milosti. Pustošenje skozi predhodno razpravo. Buldožer, ki je zravnal celotno debato pred tem. Obdukcija argumentov, ki je dokazala njihovo ničevost.

»Kot smo brez dvoma ugotovili, je sofinanciranje vrtcev potekalo na podlagi evropske direktive številka (sledil je kaos številk s strani Gorazda). Kot vsi vemo ali bi vsaj morali vedeti, so evropske direktive nad našimi zakoni in morda celo ustavo. Če ne sofinanciramo vrtcev, kršimo posredno direktivo, ki je nad našim zakonom, kar, kljub mnenju nekaterih prisotnih, ni predpražnik za preskok. Kazni gredo v milijone evrov, odgovornost, no ja, pa vsaj v kartoteko ali tiste spomine, kjer šteje.«

Stari medved je divjal. Ministrova osebna pravnica je poskušala visokostno odvrniti in dobila tako juridično klofuto iz Gorazdovih šap, da je bil rdeča v obraz in je molčala do konca; s sklonjeno glavo. To je bila javna demonstracija njenega nepoznavanja prava, ki ga je grleno razgalil; brez usmiljenja. Tukaj ni bilo predaje. Stari medved si je lizal krvave kremplje. V pričakovanju novega tekmeca. Noben ni prišel. Kosti okoli brloga so govorile vse.

»Zakaj je bil vrtec deset let financiran s posebno uredbo in ne z direktivo EU in našo zakonodajo, je seveda odgovornost Ministrstva, ne pa vrtca. Po maksimi ki velja od rimskega prava naprej, se od nepravnikov ne sme zahtevati, da poznajo pravo; zato je odgovornost vrtca za to nična in izključena; ne obstaja. Dvomim, da bo današnji sestanek spremenil maksime kontinentalnega prava.

Morebitna odgovornost, ki je objektivno na direktorju sektorja in posledično ministru, je interna zadeva; v končni fazi je minister, tedanji, podpisal v imenu vlade, ki je na čelu države; država torej. Ampak to je vseeno. Če je cesar Justinijan postavil pravo nad seboj, dvomim, da ga lahko mi postavimo pod nami.

Tista tri leta financiranja so torej pravno in zakonsko povsem veljavna in se lahko rešujejo post festum v poljubnih zadnjih, prehodnih in začasnih členih bodoče uredbe ali česarkoli že.«

"Ampak prihodnje subvencije ne pridejo v poštev!" Direktor je poskušal ponovno prevzeti glavno vlogo in se približati politični smeri ministra.

»A res, kljub načelu varstva upravičenih pričakovanj? Kljub našemu zakonu o vrtcih in evropskem programu za njihovo sofinanciranje?« Spet Gorazd, s hordo okrajšav in datumov.

»Ministrstvo je s svojim pravnim aktom, bolj natančno aktom Republike Slovenije zagotovilo upravičeno pričakovanje pravni osebi, to je omenjenemu vrtcu, da le-ta upravičeno pričakuje sedanje in bodoče subvencije; in na podlagi tega načrtuje življenje in delo in ima do tega vso pravico. Tako upravičeno pričakovanje je pravni inštitut, ki ga pokrivajo, branijo in izdatno dokazujejo sodišča EU in ga vsekakor ni mogoče izničiti na današnjem sestanku.« Zvalil je in zahteval zabeležitev na zapisnik, novo gmoto podatkov.

Tišina. Medved, ki je večinoma gledal v svoje papirje, je od časa do časa dvignil oči; mladi medvedi so se izogibali strmenju vanj. Preveč so se svetile zverinje oči in kremplji, na katerih se je sušila kri; prežeča obrazna maska starega medveda je utišala debato.

"Torej, nova uredba za financiranje, na podlagi česa?" Direktor, prelaganje odgovornosti, besede, ki je za državne uradnike mati Smrt.

»Na naši splošni, z zakonom določeni dolžnosti financiranja tega, na pravnem institutu upravičenih pričakovanj, na EU direktivi, ki je nad našo zakonodajo, na EU programu za sofinanciranje in morda tudi naši ustavi, zadostuje?«

"Kdo bo napisal ustrezni pravni akt?"

»Bom jaz, to sem že večkrat sestavil. Moralo bi biti enostavno. In hitro.«

"V redu, nadaljujemo s financiranjem za naprej ..."

»V nasprotju z direktivo in zakonom, ki veljata za nedoločen čas? Tako bi moralo biti tudi z vrtcem. Ali pa kršimo zakonodajo, direktivo EU in morda ustavo. Malo nenavadno, in bom prisiljen prositi EU za pravno pojasnilo o tem«

"Pišite, kar hočete potem!" Direktor je bil nemočno jezen. A proti brlogu ni stopil.

"Bom. To je zanimivo pravno vprašanje za neuke, po pravu brskajoče. O tem bom sestavil tudi pravno mnenje, in poslal za celotni Sektor in vsem našim pravnikom in na ministrstvo za finance.« Ki je vladalo denarju in cenilo medveda, je vedela že Joži.

"Torej, to je zaključeno, vse smo končali, dobro delo." Ministru je skoraj zmanjkalo besed, da bi lahko hitro ubežal temu dolgčasu, drugi so mu hitro sledili. Joži je ostala sama z Gorazdom.

"Za kaj je pravzaprav šlo?"

»Zamočili so pred tistimi deset ali več leti; niso hoteli po zakonu subvencionirati katoliškega vrtca, kar bi pomenilo za vedno; izmislil so si nekakšen dekret in pozabil nanj. In upali, da bodo vsi o tem molčali.

Ne morem spremeniti zakona, a nova ureditev bo legalizirala pretekla tri leta in vam dala sredstva za neko prihodnost. Poslal vam bom svoje pravno mnenje, če si bodo po moji upokojitvi premislili.

To je to; niste več na trnku. In tudi zakon se bo nekoč spremenil.

Pozdravite svojo mamo.«

Odšel je.

Joži je šele doma, napol omamljena, vprašala mamo.

»Poznaš Gorazda Svorano? Pozdravlja te.«

»Ta hudič! Beži pred njim, lahko te ubije s svojo glavo in jezikom! Tisti nemogoči godrnjavec, kot medved, nič drugega kot odpadnik, strupen jezik, beži pred takimi dedci. Nisem ga mogla prenašati, čeprav je krasno plesal. Lahko uniči samo z gobcem, nemogoč za kakršnakoli razmerja.« je bila viharna njena mama. In nekaj momljala v jezi nad neznosnim študentom izpred eonov; in pri tem strmela v zrak, obujala spomine. Tu je bila neka stara zgodba …

Da, bil je čemeren, nevaren, zanemarjen medved. Toda stari medved te lahko tudi reši.

SKOK ČEZ MEJO

Jani Rifelr. 1952

Za dva dni sem se preselil v Avstrijo k teti Micki (Marija Roobol) v Fresachu, v Brežah pri Feistritzu - Bistrici ob Dravi.

Z ženo, ki je šla v službo, sem se pripeljal do Dravograda. Do odhoda vlaka je bila še debela ura. Zavil sem v bližnji lokal. Srknil sem kavo in vmes skočil do Tuša in kupil buteljko vina za teto, zase sladkarije in banane. Vrnil sem se, do konca popil kavo in se odpravil na železniško postajo. Sedel sem v prazno čakalnico. Kazalca na uri sta prekoračila čas za prihod vlaka. Stopil sem na peron. Tudi tam ni bilo nikogar. Prispeti bi moral ob 9. 08, kot sem prebral že pred dvema dnevoma na voznem redu, in drugi ob 12. 39.

Uslužbenec mi je pojasnil, da ta linija obratuje le ob sobotah. Uvidel sem svojo površnost in odšel proti avtobusni postaji. Naj sedem na prvi avtobus in izstopim pri restavraciji Begant in kaj pojem? Ne, tam bi čepel še dve uri ali več. V Podvelko se odpeljem na malico, se je prešinila misel. Vlak prispe ob 9.26, je pisalo. Že večkrat sem se hotel ustaviti v tem kraju.

Vse od otroštva me je vznemirjal. Vedno me je kaj odvrnilo od namere, da ga obiščem. Vrnil sem se v čakalnico. Dve gospe sta se pogovarjali po nemško. Stopil sem ven, ena od njiju za menoj, druga pa kot da bi poniknila. Kmalu se je prikazala na drugi strani perona in v slovenskem, podjunskem narečju potarnala, da ne more na stranišče. Ne obratuje.

»Šporajo,« je zaključila. Pograbila potovalko, saj so že cvilila ustavljajoča se kolesa.

Drugi vagon je bil prazen. Sedel sem k oknu in se zazrl v precej naraslo Dravo.

Vlak je zapiskal. Tik ob progi je mimo šinila človeška postava. Naglo sem se ozrl za njo in prepoznal znanca. Počel je nekaj na svojem travniku ob progi. Za trenutek sem ujel hišo in druge zgradbe njegovega posestva. Tam sem bil na obisku že nekajkrat. Možakarja poznam dobrih trideset let. Bil je odpravnik vlakov v Dravogradu. Kadar sem bil dežurni na pošti, sem zadnjo odpravo pošte odpeljal na železniško postajo. Tam sva se spoznala. Čez leta so se najine poti spet križale na literarnih srečanjih, v literarnem klubu, na njegovih in mojih predstavitvah knjig.

Obrnil sem se na drugo stran in se zazrl v rastje. Naglo se je pomikalo nazaj, puščalo prostor novemu in novemu – grmovju, drevesom, travniku, pod katerim se je zalesketal majhen zatok. Ostanek Trbonjskega jezera. Tuje bil moj prvi dravski ribolov. Ujel sem postrv, sem se spominjal prve trofeje in uvajalca, sodelavca. Zdaj v tej mlaki najbrž ne bi preživela postrv. Še krap najbrž ne, morda zelenka, če bi zašla v ta kanal, sem razmišljal proti Vuzenici. Rastline so zamenjale hiše. Sonce mi je zasijalo v oči. Še preden sem se docela odločil, da se presedem na drugo stran, se je pred Vuhredom vrnila senca. Ni se umaknila vse do Podvelke. Vedel sem, daje gostilna za železniško postajo. To mi je, med drugim, povedala, pred nekaj dnevi domačinka.

Zdaj sem tu, v skrivnostnem kraju. Že kot otrok sem se vozil tod mimo. V Mariboru smo počakali na brzi vlak. Pripeljal je z Dunaja in nadaljevali potovanje proti morju. Še na njem mi je mračna podoba Podvelke vzbujala domišljijo. Iz misli mi jo je odplaknil šele pogled na morje, ki se je prikazalo zjutraj, po nočni vožnji s parno lokomotivo.

Pojedel sem, vzel iz torbe revijo in si naročil kavo. Kmalu so me od branja odtegnili glasovi. Prihajali so s sosednjih omizij.

Tudi tu tolčejo po naše, skoraj čisto po naše, sem se popravil. Izstrelke besed je prekinil gost, ki je bil dotlej tiho. Nisem slišal, kdaj si je naročil malico. Ravno je pojedel in si obrisal usta. Iz njih so se zdaj vsule besede v nekaki mariborščini, ki se je prelivala v druge govorice, najbrž zmes pohorskih, ruških in selniških.

Pripovedoval je o svojem čudežnem preživetju, čeprav so ga v bolnici že odpisali.

»Zdaj sem tu, zdrav kot prej,« je nekajkrat ponovil.

Nisem razumel vse zgodbe. Prepozno sem prisluhnil. Pravzaprav se je vneto klepetanje nagnalo k poslušanju. Natakarica je nekajkrat izdala njegovo ime: Mili, Mili ...

Najbrž je redni gost ali se kako drugače poznata, sem pomislil in ji z bankovcem v roki namignil, da želim plačati. Bližalo se je poldne. Vlak pripelje iz Maribora ob 12. uri, ob 12.39 bo v Dravogradu in ob 13.10 že v Pliberku, sem ugotavljal.

Prišel je točno. Kmalu se je odneslo v ritem enakomernega drdranja koles. Zdramilo se je sonce, ki je leglo na steklo. Odgnalo se je na notranji sedež. Na drugi strani je sedelo dekle. Najbrž ni več šolarka, sem pomislil. Hkrati se spomnil, da smo že blizu znanca. Že se je prikazala hiša. Kmalu bomo na mestu, kjer sem ga videl. Vstal sem in se nagnil proti oknu, ob katerem je sedelo dekle, da bi videl, ali je spet tam. Ni ga bilo. Dekle me je ošinilo s pogledom in si snelo slušalke. Sploh jih nisem opazil. Najbrž zato, ker nisem imel namena, še kaj dodati, razen pojasnila, da sem pogledal za znancem, ki je tu doma. Še pred nekaj leti bi morda poskušal navezati pogovor, si pridobiti njen elektronski naslov. Dekle si je med tem že pripelo slušalke. Sedel sem nazaj in odtipkal znančevo telefonsko številko.

»Tu Slovenske železnice! Opozarjamo vas, daje prepovedano stati ob tirih. Za danes naj bo le opomin, drugič ....«

Takoj se je spoznal po glasu. Namesto komentarja se je povabil na obisk.

»Zapiskal ti je v opozorilo,« sem pristavil po krajšem pogovoru.

»Seveda! Nekdanji sodelavec v pozdrav!«

»Se vidiva, se vidiva,« sva si ponovila v pozdrav.

Dekle je izstopilo v Dravogradu, na Prevaljah še nekaj potnikov. Ostal sem sam, zreč skozi okno v spomine voženj z vlakom iz Prevalj do meje in potem peš na Pliberški Jormak po žvečilne gume zame in še kaj za starše. Ne spomnim se več, po kaj smo hodili, pred več kot šestdesetimi leti, tako daleč. Lahko, da samo gledat drugačen svet.

Cviljenje starih koles se je zdramilo. Vstal sem, vzel nahrbtnik in izstopil.

Na sosednjem tiru sem zagledal sodobnejši vlak. Pohitel sem k poslopju železniške postaje in na elektronski tabli prebral, da odpelje vlak za Celovec čez pet minut.

»Caln bitte?« sem se obrnil proti uradniku.

»Automat,« mi je odvrnil.

»Zdaj pa res nimam časa iskati in raziskovati avtomata,« sem si rekel in stopil na vlak, ki se je kmalu premaknil in bil že po nekaj metrih hitrejši od prejšnjega.

Saj sem rekel »caln bitte,« kaj me briga avtomat. Bom pač doplačal, če bo treba, sem razmišljal.

Do Celovca ni bilo nikogar, ki bi mu moral kaj razlagati, tam pa sem si do Feistritza – Bistrice ob Dravi, kupil vozovnico pri blagajni. Tako sem se lahko brezskrbno prepustil pogledu na spremljajoče Vrbsko jezeru. Glas iz zvočnika je oznanil postajo Velden. Še bolj sem se nagnil k oknu in ujel košček jezera na drugi strani. Tam naj bi bilo kopališče, kamor sem se hodil kopat šestinšestdesetega leta. Takrat sem bil na počitnicah pri stari teti Micki in stricu Fricu ( Maria, Fritz Krewes) v Aichu – Dobu, naselju približno pol ure hoje od Veldna – Vrbe, turističnega središča na koncu jezera. Njena hiša je bila na drugi strani manjšega hotela, kamor sem pogledoval čez cesto. Tam je bil bazen, televizija, ki je v času svetovnega nogometnega prvenstva v Angliji privabila predvsem goste iz Nemčije. Teta se je spoznala z družino iz Nürenberga. Zakoncema in dvema hčerkama, mlajšima od mene. Družbo sem delal pri nabiranju gob in igranju badmintona, pri katerem je pobudo prevzela Hajdi, še mlajša od onih dveh, tudi z mojo pomočjo, ko sem ob prekinitvah ponavljal: Hajdie spilen. To druženje me ni odtegnilo od del pri hiši. Nosil sem vodo iz vodnjaka, pomagal pri spravilu sena, pri čemer so naju s teto opikali komarji. Sekal sem tanjše veje, ki sva jih s stricem Fricem dovažala iz gozda. Tudi v hlevu, kjer je bila le ena krava, sem pomagal.

Pokojna Micka je bila teta te, ki me zdaj že pričakuje.

Na železniški postaji v Feistritzu sem se kmalu znašel in se napotil proti Fresachu – Brežam. Ograjena asfaltna cesta se je vzpenjala. Nudila ni nič prostora za pešce. Avtomobili so drveli mimo, se me izogibali in jaz njih. Proti vrhu je postajalo cestišče prijaznejše. Upočasnil sem korak. Teta mi je sicer ponudila možnost, da bi prišla pome njena soseda. Zavrnil sem jo rekoč, da štiri kilometre ni nič. Zdaj mi je bilo zaradi neprijaznega cestišča žal, da ponudbe nisem sprejel. Prispel sem do naselja, odleglo mi je. Spet se mi je zazdelo prav, da sem zavrnil ponudbo. Razgibal sem se po sedenju.

Pozvonil sem. Teta je bila kmalu pri vratih, bolj postaranega obraza od tistega, ki sem ga ohranil v spominu ob zadnjem srečanju pred šestimi leti.

Prisrčno sva se pozdravila. Odložil sem stvari, se malo osvežil pri umivalniku in napotil v bližnji gozd pogledat, kako je z borovnicami. Že lani sem ji jih hotel nabrati, a sem zaradi epidemije ostal doma. Pred kakimi dvajsetimi leti, ko sem bil tu na obisku ves teden, so bile polne.

Spomnil sem se poti, po kateri sem se takrat podajal za modrimi zakladi. Obstal sem sredi borovničevja. Bilo je prazno. Našel sem le nekaj lisičk in par drobnih borovnic. Zazvonil je telefon. Na drugi strani je bil pisatelj iz Brežic. Prosil se je za naslov uredništva Odsevanj.

»Takoj, ko se vrnem domov, ti ga sporočim,« sem mu obljubil.

Podal sem se proti glavni cesti. Od tod po stezi, speljani sredi travnika, na drugo stran v gozd, ki se je strmo vzpenjal proti vrhu slemena. Na položnejšem delu sem našel nekaj borovnic. Malo naprej so zarumenele lisičke. Približno pol kilograma sem jih spravil v košaro. Povzpel sem se še nekoliko višje. Tam ni bilo nič. Obrnil sem se in napotil nazaj proti naselju.

Za hišo je brnela kosilnica. Stopil sem za vogal in prikimal moškemu, najbrž sosedu, v pozdrav. Pozvonil sem, odprl vrata in odšel po stopnicah. Teta je s pripravljeno večerjo sedela pri mizi. Teknila mi je. Preveč. Poln želodec me je pognal na sprehod. Ko se mi je hrana nekoliko polegla, sem sedel na klop ob cesti. Zazrl sem se po vrhovih Karavank. Ponekod so še sijali, drugje pa jih je že začel požirati mrak. Obšli so me spomini na svoje obiske pri teti. Daljši je trajal dober teden. Krmil sem zajce, pomagal tetinem možu Koru pri delu in vodil psa Seda, mešanca med škotskim ovčarjem in setrom, če se prav spominjam, na sprehode. Nazadnje nas je prišlo na obisk pet: midva z ženo in prijatelji, družina iz Faaka pri Faaker Seeja. Še vrsta drugih srečanj s teto se mi je pričela obujati v spominu. Vstal sem, preden bi me priklenila na klop, in se vrnil. Teta se je že odpravljala spat. Umil sem se. Iz njene spalnice se je oglasilo hropenje. Ugasnil sem luč in zlezel pod odejo.

Po zajtrku sem vzel vrečko in odšel proti središču vasi. Od tam do gozda. Vzpel sem se po strmi stezi. Pripeljala se je do asfaltirane ceste. Za ovinkom je bilo križišče. Na kažipotu je bil napis Mooswald. Na drugem pa P. Gasthof (turistična kmetija). Odločim se za desno proti turistični kmetiji. Kmalu jo dosežem. Videti je, da je zaprta. Nasproti mi je prišla starejša pohodnica. Bolj medlo jo pozdravim. Nekaj zamrmra in umakne pogled. Pri prvem odcepu se vrnem v gozd. Po strmini se spuščam nazaj v dolino. Kmalu je teren položnejši. Ob gozdni poti najdem dve lisički. Stopim s poti in po brezpotju nadaljujem hojo v smer proti vasi. Pridem do označene, najbrž sprehajalne poti. Kmalu se prikaže starejši par s psom. Bolj sem prikimal, kot izgovoril besedi: »Itz God«. Moški je odsotno odzdravil. Najbrž sta bila zatopljena v pogovor.

Zagledal sem hišo in kmalu še nekaj drugih. Odprl se je razgled. Stolp vaške cerkve za tem naseljem me je prepričal, da nisem zgrešil cilja. Ob glavni poti sem iskal kak odcep navzdol, ki bi me vodil do tete. Presodil sem, da je ta zaselek nad njeno hišo. Ni bilo videti kake poti. Zdelo se mi je, da asfaltirani izvozi vodijo samo do garaž ali dvorišč.

Tako sem si podaljšal pot za kak kilometer ali več. Teta se je že čakala. Na mizo sem položil vrečko in v plastično posodo vsul ves »pridelek« dopoldanskega pohajkovanja po gozdovih dve golobici, dedka in dve lisički. Zadišalo je po lisičkah. Teta je za kosilo pripravila rižoto z včerajšnjimi lisičkami.

Ob slovesu sem začutil nekaj globljega, nekaj nedorečenega. Že pred leti sem naročil njej in mojim, da me pokličejo, ko pride na Prevalje. Nihče me ni poklical. Tudi sam je nisem pogosto obiskal. Kljub temu sem, po svoje, v odnosu z njo že od otroštva. Najbrž še lepšem, kakor bi bil ob pogosti prisotnosti.

Pri tabli s krajevnim napisom Fresach sem se obrnil, ozrl proti vasi, iz katere je štrlel zvonik farne cerkve. Obrnil sem se in pospešil korak. Po približno kilometru hoje sem stopil na odcep za bližnjico. Opazil sem ga že med prihodom. Teto sem vprašal glede te možnosti; rekla je, da se ljudje zdaj vozijo z avtomobili in te poti ne uporabljajo več. Podal sem se po gozdni poti. Z leve strani se je odprl travnik. Nekoliko nižje se je pot razcepila, ena je vodila navzdol proti mestu, druga proti glavni cesti. Stopil sem po poti navzdol. Postajala je vse bolj zaraščena in prepletena z robidovjem. Sledil sem ji in se izogibal bodičevju, kije sililo skozi tanko tkanino, dokler ni potonila v bujni rasti. Vrnil sem se na zgornji del steze in se podal še bolj levo na s praprotjo poraščeno pot. Tu vsaj ni trnov, sem pomislil in pospešil korak. Na vsem lepem je tudi ta pot poniknila. Vrnil sem se do razcepa. Po udobni gozdni poti sem prišel na cesto.

Ocenil sem, da sem pridobil le nekaj sto metrov v primerjavi s celotno potjo, ki sem jo opravil ob prihodu, ko sem šel navzgor ob odbojni ograji. Zdaj, ob škarpi, sem bil še bolj v napoto avtomobilom. Nekateri so spuščali signale negodovanja s hupanjem ali močnejšim hrupom motorja: »Sem pa res ne spadaš, lahko bi vedel, da ta cesta ni za pešce, v napoto si,« in podobne opazke sem lahko prebral iz teh zvočnih signalov. Ob misli na odlomek iz knjige Popotniško zorenje Viljema Gogale mi je to stanje pričelo ugajati:

»Te ceste, ratificirane za vozila, so mi včasih nudile odstavni pas, spet drugič ne. Zaradi tega sem dele poti prehodil v smrtnem strahu in se skozenj učil brezpogojne predaje. To so bile ceste, ki pešcem niso dopuščale nobenih napak. Niti šoferskim copolopom ne. Kot najbolj nevarno izmed njih sem v spominu ohranil smrtonosno magistralo, ki sem ji sledil v Šleziji. Bila je to cesta, široka ravno dovolj, daje po njej tekel promet, a odkar je gostila še pešca, te pretočnosti ni bilo več.

Kot nalašč je bila cesta polna tovornjakov in tako sem vso pot prehodil v nezemeljski budnosti. Mimo so rohneli šoferji in mi lase dvigali zdaj s pomočjo peklenskih hup, zdaj spet s cviljenjem zavor, ko niso mogli mimo vsiljivca. Pa se nisem predal njihovim grožnjam, ampak sem trmasto nadaljeval; se donkihotsko boril za edini košček cestišča s premočnimi velikani in v zadnjem hipu odskakoval, ko je bil zagon napadalcev prehud.«

Na preglednem delu sem dvignil pogled in se zazrl po visoki kamniti steni. Ni bilo videti mesta, kjer bi bilo mogoče sestopiti na cestišče. Tam zgoraj bi obvisel, če bi vztrajal, sem razmišljal in namesto avtomobilov opazoval temne sence gozda nad seboj. Pričelo je rahlo deževati. Še zadnji ovinek, in končno se je cestišče razširilo. Pri odcepu za mesto sem nadaljeval pot proti železniški postaji. Malo pred ciljem se je dež okrepil. Nadel sem si trenirko s kapuco. Še preden jo je dež premočil, sem dosegel peron in pohitel do avtomata. »Kaj pa zdaj?« sem se vprašal, ko sem videl, da zapletenosti postopka za dvig vozovnice ne bom kos. Zagledal sem moškega. Napol v nemščini, napol v angleščini sem ga prosil za pomoč. Že je stopil pred avtomat, pripravljen, da mi pomaga; tedaj zaslišim glas iz zvočnika. Moški mi le še pomaha v pozdrav in se obrne v smer bližajočega se vlaka. Spet sem sam z uganko pred nosom.

Do odhoda vlaka za Celovec je bilo še dobre pol ure. Kot kup nesreče sem stal pred avtomatom, pogledoval napise, ki jih nisem znal prevesti, kaj šele uporabiti. Oziral sem se naokoli, da bi se morda od kod prikazal potnik. Naposled sem le zagledal dekle, najbrž študentko ali še srednješolko. Po nekaj besedah je uganila, kaj želim. Dal sem ji denar in iz avtomata sta prilezli dve karti. Odleglo mi je. Vlak je bil točen. Poleg mene je vstopilo še nekaj potnikov. Pozornost mi je vzbudil suh, bolj temnopolt fant. Sedel je dva sedeža naprej. Najbrž je begunec iz ene od arabskih držav, sem pomislil in prešel s pogledom na pokrajino, kije brzela mimo. Ko sem se spet ozrl po vagonu, smo se že bližali Beljaku. Arabec je bil še vedno na svojem mestu. Vlak se je ustavil. Zdaj je fant vstal in stopil proti izhodu.

Pri meni se je ustavil in me v nemščini opozoril, da je treba izstopiti. Šel sem za njim. V angleščini sem ga vprašal, če je iz Irana. »Ne, iz Afganistana,« mi je odvrnil. Na peronu mi je skušal še nekaj pojasniti. Nisem ga razumel. Z gesto mi je pokazal, naj grem za njim. Sledil sem mu do glavne zgradbe, pred katero je na klopi sedel uradnik v uniformi. Pokazal sem na vlak in izgovoril: Klagenfurt. Prikimal je. Obrnil sem se in se vrnil. Tam so mi spet skušali pojasniti, da vlak, s katerim sem se pripeljal, ne bo nadaljeval vožnje do Celovca, da moram za glavni kolodvor prestopiti na avtobus. Naposled sem jih le razumel in se vrnil k zgradbi, kjer uslužbenca ni bilo več.

Stopil sem za vogal, do ceste, in na postajališču zagledal avtobus. Potniki so izstopali. Ko je ostal šofer sam, sem naredil kar se da prijazen obraz in vprašujoče izgovoril že tolikokrat izgovorjeno besedo: Klagenfurt. Na moje presenečenje mi je tudi on prijazno odgovoril:

»Ja, mit drajsig minuten.« Ne vem, kako mi je ušla slovenska beseda. Šoferje v hipu znal Hrvaško.

»Ste bili pri vojakih, potem znate hrvaško,« se je ocenil. Takoj sva se ujela. Bil je iz Kosova, a bilo mi je, ko da bi naletel na sonarodnjaka. Vozil je potnike na glavni kolodvor, od koder so nadaljevali vožnjo z vlakom. Zaradi dela na progi vlaki niso vozili do glavne postaje. Kmalu sem sedel na vlak za Celovec in tam na naslednjega za Pliberk. Vlak za Slovenijo je bil šele ob 22. uri. Pogledal sem na uro: tri minute čez 18. Nikogar nisem doklical. Obujajoč spomine na Pliberški Jormak sem se podal proti meji. Na mejnem prehodu sem moral pokazati osebni dokument. Uradnik je nekajkrat izmenjal pogled na osebno izkaznico in name. Dva ali trije avtomobili so šli mimo, ne da bi jim bilo treba ustaviti. Naposled je tudi meni pomignil, tako kot njim, da lahko nadaljujem pot.

Po nekaj metrih je zazvonil telefon:

»Klical si!« se je oglasila žena.

»Ravno sem stopil čez mejo. Na Holmcu. V gostilni bom,« sem ji odvrnil.

LAČEN JUGOSLOVAN

Bojan Schwentner

Du bist aus Jugoslawien Bojan? me je vprašal davnega leta 1972 mamin ljubček iz Avstrije.

Ja, sem kratko odgovoril in pokazal, da razumem njegovo vprašanje, čeprav sem pred kratkim prispel v München in se mi o nemščini še sanja ne. Tip me je pričakal na münchenskem kolodvoru, vzel moje kovčke v roke in jih zložil v majhen prtljažnik svojega belega športnega avtomobila.

Vau, se mi je vse zdelo nobel: Maribor ima majhen kolodvorček in dva perona, München jih ima čez trideset, v Mariboru so fički, katrce in Zastave, tu pa pride po mene mamin frajer s porschejem. In me pelje po velemestih avenijah, v zvočnikih zveni nemška pop glasba, mesto je divje in živahno. Povsod polno ljudi.

Odložil me je pred domom za ženske gastarbajterke v Harasu, kakor se imenuje tisti del Münchna. O, mein schatz, je ljubko rekel mami, ki naju je že čakala pred vrati. In ji stisnil maminega na lička, meni je pa bilo vsaj malo nerodno. No, ata je bil v Mariboru, uradno sta bila še mož in žena, ampak je pa tudi res, da ima mama 35 let in da so to pač divja leta... In me nekaj časa po tem, ko sva z mamo že dobila stanovanje v novem bloku na Hoffmanstrasse, ta Avstrijec po službi pelje na kosilo. Pred blokom je bila čedna gostilna v njej pa izbrane jedi.

Mamin libhaber mi skuša prevajati jedilni list, dokler si nekaj ne naročim. On pije pivo. In glej ga šmenta. Ko pojem obilno kosilo, me tip nekaj vpraša in mislil sem si, da me je vprašal, če sem še lačen. In sem seveda rekel Nein! Pa je prišla na mizo še druga porcija. Danes vem, da me je vprašal, če sem sit... Malo mi je bilo nerodno, ampak sem imel respekt pred tem maminim libhaberjem in sem tudi to drugo porcijo pojedel. Mukoma. Pa me je tip spet nekaj vprašal, njegova nemščina je imela nekaj nerazumljive jodlarske komponente, saj je bil Avstrijec. Plaho a vseeno odločno rečem ja, in ni hudiča, da pride na mizo še tretja porcija ...

Jebemti, spet sem narobe razumel! Gledal sem ga, opazoval me je kot čudnega, sestradanega Jugoslovana, jaz sem se pa mukoma prebijal skozi tretjo porcijo.. . Seveda je nisem mogel pojesti, do polovice pa že. In je mami pozneje rekel, da me ne sme pustiti tako sestradanega, ha, ha. Ampak, mladost je mladost in mama, ki se je znala zrihtat in lepotičit, ni mela samo tega bogatega Avstrijca, ampak še kup drugih.

Moške je treba izkoriščat, je rekla, saj mislijo samo na eno ...

In mi večkrat nič ni bilo jasno. Ker se je zgodilo, da je eden v novem stanovanju vesil zavese, ki jih je pravkar kupil, pa je pozvonil drugi, in vstopil z rožami v rokah. In včasih še tretji, ki mu je rekla, da je eden od onih dveh pohištvonosec, drugi pa vodovodar. Do pretepov sicer ni prišlo, je pa bilo včasih zelo, zelo pestro! Svojo plačo, moje zaslužene marke, sem skrival zamotane v staniol papir kar v vtičnici, da ne bi kak mamin sumljiv tip kaj zmaknil. Pozneje sem jih, da jih morebiten kratek stik ne bi zažgal, skril v mehanizem za vgradni kotliček wc-ja.

In se spomnim, če je bil kateri od maminih ljubčkov dolgo tam noter, kamor še cesar hodi peš, in je mogoče še sumljivo ropotal, sem takoj za njim s stisnjenim nosom šel preverit, če so moje marke še na svojem mestu. Verjamem, da nihče niti slutil ni, da ima nad školjko pravo bogastvo.

Seveda mama ni z vsemi spala. O, ne, prebrisana je bla in zelo izbirčna. Vedel sem, da jih je spredalčkala glede na to, kaj lahko od koga pričakuje. Eden je bil za izlete, drugi za nakupe, tretji za posojila, četrti za popravila v stanovanju, peti za hitre vožnje po avtocestah in tako dalje.

Spomnim se na primer Somlaja iz Romunije. Zvečer smo skupaj gledali televizijo. Vedno, tudi zvečer, je nosil temna očala. In me je včasih dolgo, predolgo gledal z belimi očmi izpod teh zatemnjenih stekel. Me je bilo kar malo strah. Ali pa Petra, policaja. Odlično je igral kitaro. Še zdaj imam posnetega na moji prvi kaseti iz 1972. Romantičen tip je bil. In odlično je kuhal. Pa ga je mama nekega dne nagnala, ker je rekla, da nekaj na skrivaj sipa v jedi ...

Ona je že vedela kaj ...

Jaz pa sem takrat prvič slišal za špansko muho, ko mi je stric Hanci, ki je prišel na obisk z mlado ljubico, pokazal stekleničko. Stric je bil trgovski potnik, prebrisan in lepega videza, ljubice je menjaval kot srajce in jih še danes, ko jih ima že krepko čez 70. Baje, da ima z eno mlado spet otroka. Ja, stari oče Franc jih je naredil 13, to so Nekrepovi geni.. Divji in strastni ...

No, mama je imela tudi prijatelje. Dva sta prišla iz Amerike, čez ocean sta si pripeljala dolge ameriške avtomobile, šestmetrske ameriške ladje, ki sta jih kmalu prodala, saj so bile z njimi težave s parkiranjem. Oba inženirja, sta si v Jugi zgradila vile z bazenom, prepotovala svet in zaslužila bajne vsote v Siemensu. Seveda so pa bi tudi mamini ljubčki prebrisani. Pride po naju en lep zimski dan tipček z novim. Mercedesom in naju pelje nekam proti Innsbrucku na smučanje. Zimski raj v razkošni koči, konjske vprege s kraguljčki, mize ki se šibijo od izbranih jedi, meter in pol snega, polno veselih turistov, whirpooli z nebeško modro vodo... Pa sem slišal zvečer glasen prepir iz njune sobe in smo zgodaj zjutraj že mogli pakat pa ajd domov. Mama, spet mu nisi dala, jebela ...

Ali pa Albanec z Mercedesom S sklase, ki se je hotel kar poročiti z njo. Pa je imel ženo doma. Ampak, bi imel še eno. In se ga mama ni mogla znebit. Tako dolgo, da se je bala za naju s sestro, ker je rekla, naj se skrijeva, da nama ne bo kaj naredil ...

Ja, je bilo pestro tista sedemdeseta leta. In je mama rekla, ko se je nalepotičila, da greva v soboto zvečer plesat v fajn münchenski lokal, da si bo našla nekoga na dolge proge. In jo je tam prišel prosit za ples lepo oblečen in čeden Münchenčan, dober plesalec, in jo je vrtel po plesišču, da je bilo imenitno videti.

Pa se je pozneje izkazalo, da tudi ni bil pravi. Nekoč nama je ukradel televizijo in ko sva ga prijavila policiji, so ugotovili, da je klošar, ki ima v najeti sobi eno lepo obleko, to pa je tudi vso njegovo premoženje. In se vsako soboto lepo obleče in sladkih besed lovi čedne plesalke ...

No, leta pozneje, ko sem jaz že užival v Jugi, je mama le ulovila izbranca na dolge proge. Očima Hansa je spoznala preko agencije. In je bil odličen tudi zame. Dočakal je 87 let, še pri 82 je z avtom pripeljal iz Munchna v MB in nazaj v enem dnevu. Faca je bil. Jap, tako pestre so lahko ljubezni ...

KLICI URHOV

Štefka Langr. 1939

O svojem tastu razmišljam. Bil je nemški vojak.

Soldat Rudolf je bil precej nedostopen človek. Že njegova zravnana drža in strumni korak sta pričala o nekdanjem vojaku. Spominjam se prvega srečanja z njim, ostro me je premeril s pogledom, njegov stisk roke je bil nenavadno čvrst. Tudi jaz nisem mlahavo stisnila njegove roke, kar mu je bilo očitno všeč.

Ko je zbolel, sem prihajala enkrat, včasih dvakrat tedensko v hišo. Ostajala sem dolgo, dokler se ni z vrta vrnila tašča. Rada je delala na vrtu, tam se je malo odmaknila od družine in si nabrala novih moči. Hudo ji je bilo gledati trpečega moža.

Tašča Mihaela je bila delovna in skrbna žena, ni ji bilo lahko v življenju. Marsikatero prigodo mi je zaupala, bila je žilava ženska, veliko težav je zdržala ob možu z vojaško disciplino.

Tastu smo kupili kanarčka, lepega rumenega, malega ptička, zraven še kletko. Bil je še mlad in še ni znal peti. Rudolf mu je požvižgaval, trudil se ga je pripraviti k petju.

Tistega dne, ko sem spet prišla k njemu, mi je ves srečen naznanil, da kanarček že poje. Pa kako je žvrgolel! Zamaknjeno sva poslušala ptičje petje. Dolgo nisva spregovorila. Gledala sem svojega tasta in opazila na njem spremembo. Raznežil se je, mehak je postal in po otroško je rekel:

»Tako mali ptiček in tako lepo poje iz svojega malega grla.«

Nekaj časoma je molčal in zatem nepričakovano dvignil glas in jezno rekel

»Kaj smo delali tam v Ukrajini, kaj smo tam iskali, zakaj smo ubijali!«

Zmedla sem se, hotela sem ga umiriti, bala sem se, da se bo preveč razburil in bi mu škodilo. Nisem vedela, kaj naj bi rekla – bi ga kaj vprašala, Rekla sem kar tako:

»V katerem kraju pa je to bilo?«

»V Harkovu, blizu Harkova.«

Kako trdo je izgovoril ime tega mesta!

»Umikali smo se, naša vojska seje morala umakniti, prenevarno je bilo. Eden naših je rekel komandantu, da znam voziti avto. Komandant me takoj poklical in me določil za šoferja terenskega vozila. Bolj ko sem mu zatrjeval, da še nikoli nisem vozil avta, manj me je hotel poslušati.

Sesti sem moral na šoferski sedež, on pa je držal ves čas pištolo k moji glavi. Sam ne vem, kako sem vozil po brezkončni preriji, metalo nas je v vozilu po terenu brez ceste. Zima je bila huda, meni pa je bilo tako vroče, da sem bil ves prepoten. Še dobro, da sem imel kar dobro orientacijo, to je bila tudi moja sreča. Ko smo dospeli do naših frontnih položajev, so me iz vozila morali odnesti …"

Prijela sem ga za roko.

»Glej, zdaj si tu, ne razmišljaj več o tem.«

Čez teden dni smo ga pokopali.

VZNESENOST IZ PIK

Melita Vidovič

»Iščem Janeza Pevca.«

Moški je s prstom pokazal na medeninasto ploščico pod zvoncem, na kateri je pisalo BOČIČ.

»Pardon,» sem se začela opravičevati. »A ni to številka 19?«

»Jani je v bolnici. To je številka 17.«

»Jani? Pardon, a zakaj?»

»Preveč vprašanj gospodična.«

»Pardon,« sem rekla in si popravila kovček na glavi, ki je bil videti kot mreža dežnih pik.

»Nehajte s tem pardon. Imam en polomljen dežnik, če vam ustreza. Številka 19 je druga hiša desno od mene.«

»Pardon. Kovček bo čisto okej,« sem rekla in se poslovila.

Čez nekaj minut sem se vrnila. Tokrat je moški rabil veliko dlje preden se je njegova senca pojavila na vratih. In tokrat ni bil sam. V rokah je držal belo košato mačko.

»Dežnik?« je rekel namesto pozdrava.

»Pardon, da spet motim, a nimam ključa od stanovanja.«

»Mislite, da ga imam jaz?«

»Ne vem. Mogoče?« sem se zahihitala kot hijena.

»Vi niste normalni! Kdo pa sploh ste?«

»Njegova hči.«

Oči so se mu zožile. Zazdelo se mi je, da mački tudi. In preden je uspel nadaljevati, sem iztegnila roko:

»Ela.«

Presedlal je mačko iz desno v levo roko in nejevoljno stresel mojo ponujeno dlan:

»Adam.«

»Gospod Adam, ne vem, kako naj pridem do očeta. Petindvajset let nisva imela stikov. Danes bi se naj ponovno srečala. Nimam njegove telefonske. In baterija mojega telefona je prazna.«

Ostrine potez na njegovem obrazu so se zrahljale kot vijaki na natezalnici. Izpustil je mačko, da je pristala na tleh, in z rokami v žepu hlač nadaljeval:

»Nikoli ni omenil, da ima otroke.«

» Bi rekla, da je molčal o svojih spodrsljajih,« je izbruhnilo iz mene.

»Nisem ga nikoli spraševal o ženskah, ne o njegovi preteklosti. Zaradi sladkorne je Jani izgubil tri prste na nogi. Do nedavnega sem mu iz trgovine dostavljal najosnovnejše stvari. Sicer pa, kako naj vem, da ste njegova hčerka?« je vprašal.

Iz žepa plašča sem potegnila sliko in mu jo pomolila pred oči. Ko sem že odprla usta, da bi prekinila njegovo detajlno preiskovanje slike in mojega obraza, je spustil pogled in rekel:

»Imam njegovo številko. Vstopite.«

»Hvala,« sem odgovorila in pospravila sliko nazaj v žep.

Listek s serijo neznanih številk je zrla vame enako prazno kot neuspešen klic očeta.

»Lahko poskusite malo kasneje. Medtem…čaj?«

»Ne bom se branila. Hvala.«

»Za vrati je dnevna, kjer lahko sedeš,« je rekel.

Med korakom po hodniku do vrat sem se spotaknila in kovček se mi je skotalil po tleh. Vrgla sem se na vse štiri. Adam je odsunil steklena vrata in s pogledom na moj pasji položaj brez komentarja odšel v kuhinjo.

»A si vzela kakšne tablete?« me je vprašal kasneje, ko sem v objemu s kovčkom sedela na fotelju.

»Že več kot dvanajst let.«

»Zakaj pa?«

»Prividi.«

»Svetli ali Temni?«

»Kakor kdaj.«

Zožil je oči in ponovno izginil iz sobe, jaz pa sem medtem kovček odložila na tla in se ozrla okoli sebe. Pozornost mi je pritegnilo nesoglasje, ki je vejalo v sobi. Nikjer nobenega pohištva. Vse, kar je delalo družbo dvema foteljema in veliki postelji, je bila slika, ki je visela čez vso steno.

Ko je nekaj minut kasneje Adam prinesel s soparo ovit pladenj ter sedel nasproti mene, sem opazila, da imam raztrgano nogavico. Nelagodje, ki sem ga čutila pred njim zaradi razgaljenega palca je bilo tako veliko, da sem si brez dovoljenja iz čajnika nalila v skodelico čaj in bleknila:

»Lepo stanovanje.«

»Mogoče ni prahu, je pa veliko dlak.«

»Slika je lep primer pointilizma.«

»Moje delo.«

»O? Slikar?«

»Ne. Arhitekt. 7869 pik.«

»Točno?«

»Serat je ugotovil, da nanizane vrste barvnih pik intenzivneje delujejo kot črte.«

»Vice pik je moral prestati celo Van Gogh, da je dosegel svojo izrazno moč,« sem odgovorila.

»O? Hočeš reči, da še nisem našel nebes?«

»Pekel ali nebesa? V čem je razlika?«

Začel se je glasno smejati. Med srkanjem tekočine v skodelici sem si ga jasneje ogledala. Črnolas moški sredi štiridesetih s prameni sivih las in gubami okoli divjih rjavih oči.

Nehal se je smejati in z resnim obrazom vprašal:

»Z očetom se res nista videla petindvajset let?«

»Z mamo sta se razšla v mojem otroštvu. Odtlej sem vsa leta očetove odsotnosti živela v upanju, da me bo nekega dne ponovno poiskal. A vsak se sam odloči, koga bo ljubil.«

Adam je na poplavo mojih besed odgovoril tako, da si je tiho in počasi nalil čaj v skodelico.

»Janez je tvoj prijatelj saj razumem,« sem rekla, ko se je s skodelico naslonil na hrbet fotelja.

»Ne želim soditi.«

Ugriznila sem v skodelico in v enem požirku spila čaj, da ne bi v jezi, ki me je preplavila, rekla, kar bi obžalovala. Ko sem že bila na tem, da vstanem, je rekel:

»Boš kozarec vina?«

»Ne pijem vina.«

»Nič alkohola?«

»Samo žgano.«

Dvignil je obrvi:

»O! Boš vodko?«

»Da bi zalila rožo, ki že itak stoji na dežju? Zakaj pa ne,« sem odvrnila in kovček odložila nazaj.

Prinesel je načeto steklenico in dva čokata kozarca.

Bolj ko sem se bližala dnu drugega kozarca, bližje sem bila dnu svojega razpoloženja. Brez sramu sem izpraznila še tretji nalit kozarec. Utripajoči jezik mi je razvezal še zadnje atome zadržanosti:

» Igram biti normalna. A težko se je zliti z množico. Bolj ko sem se trudim biti del nje, bolj iz nje štrlim.«

Adam je v strinjanju z mojimi besedami pomahal s kozarcem, da se je tekočina razlila po stekleni površini mize, jaz pa sem nadaljevala:

»V otroštvu sem zaradi številnih bolezni dobila resen obraz, kar ni bilo zanimivo za vrstnike, da bi me veliko vabili na praznovanja rojstnih dni. Pravzaprav nisem dobila niti enega samega povabila.«

»Rojstni dnevi so lahko nočna mora.«

»Pri enaindvajsetih je bila moja kartoteka polna diagnoz. Zdravnikom odtlej dopovedujem, da je z menoj vse v redu. A zdravniki trmasto vztrajajo. Svojemu terapevtu ne morem zvrtati v glavo luknje dvoma o tem, da ne potrebujem zdravil in da jih ne bom jedla.«

»Sranje.«

»Sranje je, ker zaradi svojih vsakoletnih obiskov na psihiatriji pri triintridesetih letih nimam končane nobene pametne izobrazbe in nimam redne zaposlitve. Je to dovolj, da se napijem?«

»Izvoli.«

Nalila sem si v kozarec še preostanek tekočine iz steklenice in stegnila nogo z raztrgano nogavico in z razgaljenim palcem pred seboj. Kotički Adamovih ustnic so se dvignili v nasmeh.

»Živiš sam?« sem vprašala.

»A je kaj narobe s tem, če si sam?«

»Ne.«

»Mogoče verjamem, da sem svoboden v samosti.«

»Kako?«

»Samota pomeni nekoga pogrešati, pomeni, da si prazen. Samost ima drugačen pomen.«

»Vidim, da imaš razdelan svet, v katerem živiš. A si v tej svoji svobodi tudi spontan?«

»Kot na primer?«

»Ne vem. Narediš kaj takega, kar ni del tebe, ko imaš razum vpet v vajeti?«

»Ne vem o čem govoriš.«

»Svoboda človeka je omejena. Ko razbiješ zidove zaporne celice ali svojega dušnega zapora in stečeš na svobodo, v resnici stečeš na prostrano dvorišče večjega zapora.«

»S tem bi se mogoče strinjal.«

»Življenje je prekratko, da bi se zajebavali, sem nekje prebrala. Ali pač?«

Nastala je tišina, v kateri je ozračje posesalo vse najine dotedanje besede in so v hipu postale nepotreben mrčes, ki ga odganjaš, ker ti sili v usta. Zagledala sva se drug v drugega kot dva ekshibicionista, ki ponosno razpirata svoj plašč poželenja, in se zagnala čez ograjo spodobnosti. Polit viski je postal nepomemben. Kovček, ki se je skotalil od mize, je postal nepomemben. In kot, da bi piš zraka na hodniku vedel, da je potešitev pomembnejša kot očetov klic, je listek s telefonsko številko padel v mačjo skledo.

PIA, ANA

Marija Gašparičr. 1957

PIA

Duša mlada, poteptana na tleh
on, ki braniti, ljubiti bi moral
storiti je mogel krvni ta greh

»Posiljeval me je. In pretepal.«

Je hrabro dejala starejšemu policistu, ki se je naveličano presedal na stolu v bolniški sobi. Na daleč se je videlo, da mu ni prijetno. Z mešanimi občutki je skeptično gledal mlado žensko, skoraj deklico, ki je z rdeče obrobljenimi očmi, polnimi solz, strmela vanj.

»Torej želite prijaviti zlorabo?« je neprijazno vprašal.

»Posilstvo in pretepanje!« je zakričala in ga besno pogledala.

»Zakaj dejstva in besede, ki imenujejo dejanja, zavijate v darilni papir zlorabe? Zakaj? Zato, da je lepše slišati? Za koga lepše, za vas in neprizadeto okolico? je vprašala in za trenutek utihnila.

»In v kaj boste zavili mojo nočno moro? Slike groze, ki se mi prikazujejo sleherno noč? Prav vsako noč! Tudi takrat, ko je preveč pijan, da bi me prišel posiljevat. Ali pretepat, ko se branim. Takrat me tlačijo more, ali sanjam resničnost.

Moja razmrcvarjena samozavest mi ne dovoli mirno spati. Psihično sem popolnoma uničena. Moja duša je poteptana«

»Umirite se in odgovarjajte na moja vprašanja!« je odsekano dejal policaj in pričel pisati zapisnik.

»Torej prijava zlorabe. Koga želite prijaviti?«

»Pošast, ki je uradno moj oče.«

»Psihopata, ki je prvič prišel v mojo sobo dva dni po pogrebu moje mame. V sobo devetletne deklice, ki je neutolažljivo jokala za mamico. Prišel me je tolažit, je rekel, ko si je zapenjal hlače.

Histerično sem drgnila krvave madeže po nogah in postelji. Z grozo sem strmela vanj, ko se je med vrati obrnil in mi zagrozil.«

»O tem ne boš nikomur črhnila niti besedice, da veš! Prišel sem te tolažit, ti pa si me ranila. Samo poglej se packa grda. Vsi bodo pljuvali za teboj, če komu poveš. V sirotišnico te bodo zaprli! Zaloputnil je vrata in odšel.

Uspelo mu je. Prepričal me je, da sem jaz kriva. Da mora mene biti sram.

Česa, se nisem spraševala. Ne takrat, ne pozneje. Vse kar sem občutila je bil gnus in sram. Verjela sem v njegove trditve in se skrivala pred svetom.«

Policaj jo je z nervozno kretnjo prekinil in vprašal. »Zakaj niste poiskali pomoči, se komu zaupali?«

Pia ga je zgroženo pogledala. V njenih očeh se je zrcalila nejevera polna bolečine in obupa. Nekaj dolgih trenutkov je samo nemo zrla vanj, potem pa mirno vprašala:

»A vi to resno? Sprašujete to mene, ali do obisti prestrašeno devetletno deklico? Deklico ki do danes ni upala spregovoriti.«

Prvič je umaknil pogled, ona pa je nadaljevala:

»Osem let je prihajal. Osem dolgih let, polnih groze, bolečin in strahu. Ustrahoval me je z vsem mogočim. Vse do včeraj. Včeraj sem se mu prvič odločno uprla, zato me je pretepel do nezavesti.«

Utihnila je. Pokrila si je obraz rokami in se skušala zbrati.

»Ponoči me je odvlekel ven in prepričal sosede, da sem imela nesrečo. Zopet. Tokrat prometno. Sosedje, ki so že dalj časa sumili, da nekaj ni v redu, so vztrajali in me odpeljali k zdravniku.«

Je utrujeno zaključila Pia.

V sobi je nastala neprijetna tišina, zato je odločno vprašala:

»A vas zanima še kaj, gospod policaj?«

ANA

Globoko te rane prekletstva živijo,
Pomemben ni prostor, ne čas.
V umu, duši človeka zaspijo
nesrečen je, ki zasuje ga plaz.

Vrata so se s treskom odprla. Riki je prestrašen odskočil in cvileč zalajal. Velika kitajska vaza, ki jo je prevrnil se je raztreščila na koščke.

»Prekleti pes! Marš!« je kričal Matjaž in psa pospremil s krepko brco skozi vrata. Ana je pomivala posodo. Z rokavom si je brisala solze, ki so tiho polzele po njenem bledem licu. Take scene je že davno niso več presenečale. Postala je topa, še strahu ni občutila več.

Cmok v grlu se je še povečal in imela je občutek, da jo davi in duši. Široko razprtih oči, v katerih se je zrcalila vdana praznina, je strmela v besnega moža. Njenega moža, v katerega se je noro zaljubila, ga oboževala in kovala v zvezde.

Opozarjali so jo. Ji branili. Pa ni verjela.

Zaupala mu je brezmejno. Vse to je že kaj hitro izničil in poteptal v prah. Ona pa je obtičala nekje med upanjem in krivdo, ki ji jo je vcepil v sleherni atom njenega bistva. Mežikal je s krvavo zabuhlimi očmi, ki so bile polne sovraštva. Pijano se je opotekal, krilil z rokami in že od vrat vpil:

»Kje si se vlačila ves dopoldan? S kom si bila?«

»Pri zdravniku sem bila. Potem sem šla v trgovino in lekarno.« je tiho odgovorila, čeprav je vedela, da ji ne bo verjel.

»Lažeš! Vse zobe ti bom razbil prasica!«

Prvi udarec je prestregla z roko, z drugim jo je podrl. Kakor na pol prazna vreča se je zgrudila ob pomivalnem koritu. Stiskala se je v kot in si skušala zakriti obraz z rokami. Udarci so padali vsevprek in ko jo je junaško še nekajkrat brcnil jo je zajela tema.

Odrešitev. Tema. Mir.

V daljavi je slišala glasove, zaznala je nejasno svetlobo. V glavi ji je šumelo in ostra bolečina se je prikradla v možgane in razblinjala njene misli. Skušala je odprti oči, se iztrgati iz krempljev podzavesti, vendar do konca prebuditi se ni mogla.

Morda se ni hotela. Morda pa ni upala.

Matjaž je sedel ob vznožju bolniške postelje. Celo noč se je boril z demoni, ki so ga preganjali. Imel je občutek, da se mu iz teme zlovešče reži sam hudič. Hudič v nejasni podobi njegovega očeta. Ničkolikokrat je bil priča njegovemu zlorabljanju matere. Slabotne, trpinčene ženske, ki je izgubila vso samozavest in voljo do življenja. Brez besed je tiho prenašala udarce in poniževanja. Vse dokler neke noči ni zbrala poslednjih moči in si vzela življenja. Takrat je bil še otrok in vse odtlej je sovražil vse ženske, vključno s svojo materjo, ki ga je pustila na cedilu. Pustila ga je očetu, ki se je potem znašal nad njim.

Prazno je strmel predse in mrzlično razmišljal.

Kaj če sem jo preveč poškodoval in bo imela posledice? Ali pa bo celo umrla. Bodo verjeli moji zgodbi o polomljenih lesenih stopnicah in nerodnem padcu? Ali pa še huje …

Kaj če pove resnico?

Še zaprli me bodo, prekleta!

Odprla so se vrata in vstopil je mlad zdravnik. Namenil mu je dolg, vprašujoč pogled. V rokah je imel izvide, ki jih je pripel na temperaturni list, nato pa molče preverjal Anine vitalne funkcije. Ko je naposled tišina postala že neznosna, je Matjaž nervozno vprašal:

»Kako kaže? Bo vse v redu z njo?«

»Poškodbe vaše žene so resne. Ima poškodbe glave, ki jih zaradi otekline še ne moremo točno določiti. Tudi po telesu ima več poškodb in tri zlomljena rebra. Najbolj pa me skrbi podplutba na očesu. Nekam čuden je bil ta padec.« je nič kaj prijazno povedal zdravnik in zapustil sobo.

Deževalo je že tretji dan. Veter je bičal dežne kaplje, ki so škrebljale po oknu in razbijale tišino v bolniški sobi. Anine misli so se prehitevale in prepletale. Bile so v skladu z vremenom, mračne in sive. Vedela je, da se tokrat mora odločiti.

Ampak kako? Ima dovolj poguma? Kaj bodo rekli znanci in starši? Se je spraševala že tretji dan.

Tako več ne more naprej. Agonija z izbruhi ljubosumja, ponavadi začinjena z udarci, se je vlekla že nekaj let. Vedno znova je lagala in skrivala. Iz strahu ali sramu, tega še sama ni vedela.

Njena samozavest je bila že močno načeta. Tavala je v krogu in popolni temi. Spremljale so jo sence malodušja in obupa. Najhuje pa je bilo, da se je vedno bolj obsojala tudi sama.

Kriva sem, da ne morem več zanositi. Če bi imela otroka bi bilo drugače, se je tolažila. Če ne bi nekoč tako nespametno ravnala in splavila.

Naredila sem napako, da sem mu sploh povedala. Vso pravico ima, da se jezi…

Pa jo res ima? Bi otrok res kaj spremenil?

Njene misli in vprašanja brez odgovorov prekine sestra, ki je v sobo pripeljala novo bolnico. Na prvi pogled je bila zelo mlada in krhka, skoraj otrok. Vendar so sledovi trpljenja in bolečine pustili sledi na njenem obrazu. Roko je imela v mavcu, na glavi obliž, ki je pokrival nekaj šivov. Pokimala je v pozdrav in legla.

Ani ni bilo do pogovora, zato je zaprla oči in sledila svojim mislim. Nehote so ji misli uhajale k dekletu na sosednji postelji. Le kaj neki skriva njen otožni pogled, ki ga je vsakič hitro umaknila?

Pozneje sta izmenjali le nekaj vljudnostnih besed in se zaprli vsaka v svoj oklep. V mislih sta pestovali vsaka svojo bolečino in razmišljali o svoji »nesreči«.

Ana je padla po stopnicah. Pia je imela tokrat prometno.

Bil je čas obiskov. Ana si ni želela moževih obiskov, a je vseeno prihajal. Zasipaval jo je z drobnimi darili in lepimi besedami, njej pa je šlo na bruhanje. Borila se je sama s seboj in se izmikala pogovoru. Še sama sebe je presenetila, ko je odločno spregovorila:

»Pojdi in se ne vračaj! Ne počutim se dobro in ne želim te videti.«

Pia si je srčno želela nekoga, ki bi jo imel rad in jo obiskal, zato ni mogla razumeti njenih besed. Oče jo je trpinčil in zlorabljal na vse možne načine že od otroških let, ko ji je umrla mati.

»Lahko si srečna, da imaš tako ljubečega moža. Na daleč se vidi, da te ima zelo rad.« ji je plaho dejala.

»Videz lahko tudi vara.« je odgovorila Ana, ki ni mogla več zadrževati solz.

Skozi bolniško sobo je tisto noč divjal plaz čustev kot podivjana reka. Reka, ki prestopi bregove. Pogovarjali sta se skoraj do jutra.

Naslednje jutro sta obe podali kazensko ovadbo.

ŽIVLJENJE IMAM – KAJ Z NJIM?

Domen Svitr. 1953

ŽIVLJENJE IMAM – KAJ Z NJIM?

V procesu odraščanja in psihološkega osamosvajanja se praviloma vsak adolescent sreča s vprašanjem, čemu posvetiti življenje. To je vprašanje o smislu, ko vsak skuša odgovoriti na vprašanje, čemu nameniti svoje življenje. A: Trstenjak trdi: »Naše življenje ni vrženost, temveč poklicanost v življenje. « Ta tematika pripelje do vprašanja izbire šole, poklica. Lepo je, če lahko otrok ali mladostnik sledi lastnim željam, motivom in intelektualnim sposobnostim. Prav tako je dobrodošlo, če so starši tako zaupljivi do svojega mladostnika, da ne. projicirajo vanj svojih neuresničenih poti in dosežkov. Poleg potrebe po izbiri šole in poklica se v mladostniku krepi želja, da svoje talente v procesu mentalnega dozorevanja deli z vrstniki. V tem času tudi spolno dozori, se upira avtoritetam, ki so mu ovira, pri zadovoljevanju bioloških in čustvenih ter erotičnih hotenj. Nekateri mladostniki so rojeni v družinah, ki jim ne omogočajo nadaljevanja šolanja in se že zgodaj (po osnovni šoli) srečajo s situacijo, da morajo sami poskrbeti za svojo eksistenco. Obojim pa je nedvomno skupno, da se enim bolj izrazito drugim manj, pojavljajo vprašanja kot so: kdo sem, kakšen sem, čemu posvetiti svoj čas, kar je v bistvu vprašanje o smislu bivanja. Ti. procesi niso pri vseh mladostnih enako razvidni. Eni so bolj osredotočeni na vprašanja, ki angažirajo duhovno in duševno plat, drugi so bolj orientirani na čutno, telesno zadovoljevanje potreb.

Nekatere združbe so tudi destruktivne in. brezobzirne, tako da je njihova pot odraščanja povezana s stranpotmi. Kakšen izmed njih naleti tudi na srečanje s kršitvami zakonov, ali jim kakšna težja bolezen ali invalidnost določa življenje z omejitvami. Marsikdo se vpraša o svojem izvoru in svojih perspektivah. Ali sem zgolj številka na različnih birokratskih seznamih? V čem sem drugačen od vrstnikov? Ali je moja individualnost moteča za okolico? Sem ustvarjen z namenom, ali pa je zgolj slučaj, da sta se mama in oče prav takrat predala drug dragemu? Pravi čudež je, da se je iz množice spolnih celic, prav ta, v kateri je bil moj zapis, združila z jajčecem. Vprašamo se lahko, kolikšna je bila verjetnost, da sem spočet in rojen prav jaz? Slučaj ali načrtovan namen, to je zdaj vprašanje. Vsekakor pa lahko ugotovimo: življenje je izjemen dar. Eden odločilnih dejavnikov za ustrezen razvoj je v tem, ali je bil otrok zaželen, ali ne. Sorazmerno veliko otrok živi samo z enim staršem, običajno z mamo. V zadnjem času se vse pogosteje dogaja, da otrok po razvezi živi z očetom. Dogaja pa se tudi, da mama že v obdobju nosečnosti ve, da bo morala negovati in vzgajati otroka brez pomoči biološkega očeta. V takih razmerah, je za otrokov razvoj izjemno pomembno, da starša ne zlorabljata otroka za medsebojno obračunavanje. Če se to dogaja, je otrok zaznamovan z izkušnjo, da starša nista nespremenljiva konstanta. To je posebej prisotno pri majhnih otrocih. Zanje je zelo boleče, saj je porušen niz izkušenj, ki nudi otroku varnost. Kajti če je odšel eden od staršev, prežema otroka boleče vprašanje: kaj bo z menoj, če odide in ga zapusti še drugi starš. Razen teh otrok je tudi veliko takih, ki živijo v družinah z obema starša, vendar za njihov dom velja, da v družini ni ljubeče harmonije, temveč so pogosti prepiri in tudi nasilno vedenje.

Ena od psiholoških zakonitosti v razvoju otroka je v tem, da so za celotno življenje odločilna prva tri. leta življenja. Tako so otroci (v obdobju blizu vrtcu), zaznamovani s pogoji življenja v družini. Otroci, ki so prva leta preživeli v ugodnih družinskih razmerah, se običajno bolj suvereno znajdejo, kot tisti, ki so imeli slabe družinske razmere. Predvsem je ogrožen njihov socialni in čustveni razvoj. Če se ne zmorejo vključiti v igro v skupini, če jih prežema strah in negotovost, se njihove neugodne izkušnje le še stopnjujejo. Tako je vsak otrok, ko vstopa v šolo, že zaznamovan z pozitivnimi, ali bolj negativnimi socialnimi izkušnjami, kar vpliva na organizirano učenje in ima za posledico bolj ali manj pozitivno samopodobo. Raziskave razvojne psihologije so pokazale, daje samopodoba najbolj pomemben dejavnik za uspešno šolanje. Odločilnejša je od intelektualnim sposobnosti in motivacije za uspeh v šolanju pa tudi (ne)ugodnih razmer v družini. Dozorevanje in vsestranski razvoj je v veliki meri pogojen s tem, ali je otrok živel v okolju, kjer je bil deležen pohval in vzpodbud, ali pa je bil pogosto grajan in kaznovan. Socialni status v razredu je v največji meri odvisen od tega, koliko je posameznik zrel za zahteve pouka. Največ pa je vredno, če so mu pogoji v družini omogočali izgradnjo samozavesti in s tem so postali zidaki za gradnjo pozitivne samopodobe. Pozitivna čustva, socialna spretnost, dobri občutki in angažirane misli so karakteristike, ki gradijo značaj in omogočajo tudi sprejemanje odločitev in odgovornost za svoja ravnanja. V adolescenci poleg problematike erotike nastopi vprašanje: čemu živim. Tudi uspehi v šolanju niso garancija, da bo pot v socialno-čustveno dozorevanje potekalo brez številnih dvomov, dilem in odprtih vprašanj. Adolescentu vedno bolj stopa v ospredje področje spolnosti in upiranje avtoritetam, predvsem staršem. Marsikateremu pubertetniku ne ustreza starševski vrednostni koncept, posebej pa jih moti, če jih starši obravnavajo kot otroke. Tako se pogosto dogaja, da pride do nesorazmerja med pravicami in odgovornostjo.

Živimo v civilizaciji, kjer je spolna zrelost, ki se kaže s prvo erekcijo in prvo menstruacijo, zelo zahtevna. Le redki fantje pa tudi dekleta se ne zavedajo, kaj vse pomeni spolnost. Večina težko usklajuje področje intime z osebnostno nezrelostjo in eksistenčno odvisnostjo. Mladostnik občuti željo po intimnem odnosom z dekletom, in obratno, socialno-čustven razvoj pa pomembno zaostaja za telesno-spolnim in z eksistenčno neodvisnostjo. Tako prihaja do tega, da nekatera dekleta zanosijo preden osebnostno dozorijo, pogosti pa so tudi primeri, ko fantje nočejo ali ne zmorejo opravljati očetovske vzgoje. Poseben primer pa pomenijo umetne prekinitve nosečnosti, ki puščajo boleče sledi v osebnosti deklet in tudi nekaterih fantov.

Povzamemo lahko, daje pot odraščanja zelo zahtevna in le redki stopijo v odraslost brez resnejših duševnih ran in brazgotin. Vedeti moramo, da so nekateri že gensko bolj dovzetni za duševne stiske. Mnogi v stiskah posežejo po alkoholu in prepovedanimi drogami, kar po določenem času prinese trpljenje in polom posameznikov. Težave za odraščajoče mladostnike so tudi v tem, da na področju socialno-čustvenih potreb (varnost, ljubezen, uveljavljanje-spoštovanje in ekspresivnost-izražanje) niso doživeli ustrezne zadovoljitve v družini. Tako hitro stopajo v partnerski odnos, da bi zapolnili te primanjkljaje. Poleg tega je za to obdobje značilna izbira partnerja na osnovi očarljivega videza, kar včasih vodi v vzajemno zaljubljenost, medtem ko je resnične ljubezni, temelječe na medsebojnem spoštovanju, predanosti in zvestobe bolj malo. Temu v telesni zrelosti ob odsotnosti pozitivne samopodobe pogosto sledijo razveze, kar najbolj prizadene otroke/a.

Zgodnja odrasla doba nam postreže s posamezniki, ki živijo sami, bodisi da so razvezani ali pa niti niso srečali primerne osebe za kvalitetno partnerstvo. Pri tern. se postavlja vprašanje, kakšna je pripravljenost tistih, ki so sami, da bi svoj življenjski slog spremenili. Posebej če so ti posamezniki bili dalj časa sami, so si zgradili svoj življenjski slog, ki ga ni lahko opustiti. Skupno življenje v partnerstvu je nova priložnost za izgradnjo kvalitetnih odnosov. V novi zakonski zvezi se je treba do neke mere prilagoditi. Še pred tem je treba tudi preveriti, kakšne so osebnostne lastnosti, kakšen značaj določa oba potencialna partnerja. Vsekakor bi morali doživeti, daje nova zveza za posameznika kvalitetnejša od samskega stanu in da v njej tudi vsak od njiju pridobiva v osebnostni rasti.

Zelo pomembno je ustvariti ljubečo družinsko vzdušje, v katerem poleg razvoja otrok, partnerja drug drugega vzpodbujata v plemenitenje značaja. Pomembno je tudi spoznanje, kako ustrezno vzgajati otroke. Oba starša naj bi jih ljubeče varovala, včasih pa tudi posegala po strogih prijemih. Omejitve morajo biti dosledno upoštevane, saj s tem razvijamo otrokovo pripravljenost, da se bodo lahko ustrezno vključi v skupine izven družine. Pri tem naj pride do otrokovega preseganja egocentrizma in egoizma. Ampak ta proces naj se ne odvija prehitro, kajti lahko s tem prej škodujemo kot koristimo otroku v njegovem poteku socialnega razvoja.

Anton Trstenjak, eden od odličnih psihologov in teologov v tem smislu piše: »Dejstvo, da že na svet pridemo z določeno dediščino in da smo brez svojega privoljenja postavljeni v določeno okolje, nam odpira obenem prvo življenjsko spoznanje: važnejše je življenje sprejeti kot ga razumeti. «

Samo po sebi se postavlja vprašanje, ali in kako si razvezane osebe in drugi, ki nimajo za seboj propada zakonske zveze, predstavljajo položaj nove partnerske zveze. Nekateri so tako globoko razočarani in prizadeti zaradi polomljenega zakona, da potrebujejo daljši čas, da se osvobodijo misli iz preteklosti in prizadeta čustvovanja. Izoblikujejo si življenjski slog, v katerem ni prostora za novo partnerstvo, ker ne zaupajo, da bi lahko našli primemo osebo za intimno zvezo. Ko pa mine obdobje prizadetosti, žalovanja in se osvobodijo strahu pred spremembo, se ponuja nova priložnost za življenje v dvoje. Zelo pomembno je, kateri so tisti elementi pri nasprotnem spolu, zaradi katerih sprejemamo s simpatijo in očarljivostjo potencialnega sopotnika za življenje. Da se Izognemo novemu razočaranju se ne smemo ustaviti pri privlačnosti na telesni ravni, ampak smo pozorni na osebnostne, značajske lastnosti, skladnost interesov in vrednostnih sestavin.

Bolj kot iskati primernega sopotnika je pomembno, da razvezan posameznik, kolikor se da, najde svoje slabosti in si na osnovi ugotovitev nepristransko ovrednoti svoj del in samega sebe. Kajti, ko najdejo svoj notranji mir, odpustijo bivšemu partnerju in ne gojijo zamer. S tem se duševno osvobodimo in smo pripravljeni na »popravni izpit«. A. Trstenjak piše. : «Vsa skrivnost našega spreobrnjenja in poboljšanja je dvoje; Najprej sprejeti brez upora, onemogle jeze in svetobolja svoje stanje z dediščino vred, da se ne razvije v nas duh, ki vse zanika, vse odklanja, pred vsem klone in nad vsem obupa, « Vsekakor je resnica v tem, da je bolje biti sam, kot oblikovati zvezo, v kateri vsak vleče na svojo stran in ni soglasja ter harmonije. Prav tako pa velja tudi prisluhniti misli, da je lahko lepše v dvoje, če se povežeta dve odgovorni in zreli osebnosti, pripravljeni na kakšen kompromis, ki pa ne posega na temeljne individualne vrednote in življenjski slog posameznika.

A, Trstenjak v nadaljevanju knjige Po sledeh človeka zapiše: « Vsak trenutek nam šine skozi možgane kakšna misel-in že se rodi čustvo takšno ali drugačno: lepo ali grdo, veselo ali žalostno, prijazno ali neprijazno, plemenito ali pa tudi zlobno. Od nas samih pa je odvisno, kakšna čustva bodo prevladovala v našem srcu. Indijanska anekdota govori o dialogu med poglavarjem in otrokom. Poglavar reče: v sebi imamo dva volkova; dobrega in hudobnega, in otrok vpraša : kateri bo zmagal? Modri poglavar mu odgovori: tisti, ki ga boš hranil.

Ko govorimo o čustvih, je dobro vedeti, da nimamo v oblasti nad pojavom čustev: ljubezen, strah, radost, gnus, sovraštvo, ljubosumje itd. Imamo pa vso možnost, odločiti se, kako bomo z njimi ravnali, kako jih bomo izrazili. Torej nismo ujetniki svojih čustev, temveč je od nas odvisno, ali bomo z izražanjem čustev gradili mostove, ali jih rušili. Lahko pa tudi pojav čustva zadržimo, in se na primer smehljamo, čeprav smo žalostni. »Kolikor nimamo v sebi dobrote, toliko tudi ne znamo sedanjosti obvladati in srečno živeti, » (A. Trstenjak): «Zato ima dobrota, ki jo živi človek na zemlji, odsvit večnosti na sebi. «

V vsakdanjem življenju se pogosto dogaja, da svoja čustva zadržimo zase, včasih jih »odložimo« v nezavedno stanje naše duševnosti. To pogosto povzroči, da je razmerje med impresijo (to je zaznavanje v okolju), in ekspresijo (to je izražanje zaznav, čustev in misli) neuravnoteženo. Če pogosto ne izražamo svojih osebnih vsebin, temveč ji skrivamo, je v tem nevarnost, da smo pretirano zaprti vase in nismo sproščeni. V težji obliki lahko zaradi tega tudi pademo v depresijo ali celo v psihozo. Psihično zdravljenje poteka predvsem z medikamentozno terapijo, marsikdo pa pogreša sogovornika, najbolje psihoterapevta. Jemanje tablet in injekcij se ne nanaša na odkrivanje vzrokov za pojav resnih duševnih težav, praviloma pa pomirjajo. Dokler ima posameznik visoko dozo, se marsikomu kvaliteta življenja osiromaši. Še dobro da obstoje civilne skupnosti, v katerih se odvijajo programi, v katerem lahko tudi invalidski upokojenci najdejo vsebine zase.

Čustva so lahko kratkotrajna ali dolgotrajna, plitva ali globoka, pozitivna ali negativna in lahko jih avtentično izražamo ali zadržimo zase. Vrh čustvenega sveta je nesebična, brezpogojna ljubezen, ki pa je težko dosegljiv cilj. Malo je ljudi, ki v sebi ne nosijo zamere, ker ne zmorejo odpuščati.

Včasih pa tudi razmišljajo ali se celo dejansko prepuščajo sovražnim dejanjem. Za duševno ravnovesje je lahko velika ovira občutek krivde. V mnogih družinah je vzbujanje krivde otrokom uveljavljen način vzgojnih posegov. Krivda je v bistvu destruktivna, saj je neustrezno vedenje že preteklost in bi bil veliko bolj primeren pristop pogovor z razumljivo razlago.

Posebno poglavje pri vstopanju v seksualna razmerja je načelni odnos do spolnosti in erotike. Liberizacija spolnosti je za mladostnika na videz nesporna. V družbi ni ustanove ali subjekta, ki bi ustrezno in načelno zavzel odnos do »športnega seksa«. Spolnost je najbolj intimno področje v medsebojnih odnosih, zato je treba zavzeti čvrsto stališče. Kajti zgolj strast, brez ustrezne duševne skladnosti, pušča boleče posledice pri marsikomu.

DROBTINICE ZA RAZMISLEK

Iskrenost!? Kdaj in do koga naj bomo iskreni? Za koga je značilna iskrenost? Ali so iskreni le otroci, ki so že po naravi iskreni, spontani; hkrati pa tudi egoistični in egocentrični. Ali so vsi otroci iskreni in kadar niso, je to zato ker ne zmorejo jasno ločiti resnice o domišljije. Ali je vsak otrok bolj iskren kot katerega koli odraslega? Kdaj in čemu smo se odrasli odpovedali iskrenosti in zatajili resnicoljubnost? Ali smo ugotovili, da smo bili v svoji spontanosti naivni in to lahkomiselnost plačali z bolečimi ranami v samem jedru svoje duše? Temu rečemo, da smo se spametovali, ko nam je življenje odtisnilo pečat krute realnosti. Daljnosežne posledice otroške iskrenosti so v tem, da smo si z leti kot srednjeveški vitezi nadeli varen oklep, se oborožili z mečem in zavarovali z neprebojnim ščitom. Nekateri so celo zgradili trdnjave in visok zid, da bi zavarovali najplemenitejše bistvo v sebi.

Naučili smo se biti pametni, zviti, nekateri smo postali celo uspešni in spoštovani, čaščeni. Za vse je pa značilno, da smo preboleli otroške bolezni: spontanost, igrivost, zvedavost, iskrenost, resnicoljubnost… Ali smo pametni, modri, ko svoje resnice ne izražamo, ne živimo z njo? Med nami so glede tega razlike, pogosto smo za resnico »kaznovani« in sklenemo opustiti takšno vedenje, če sledimo sloganu: hitro in zlahka čim več užitka in dobička, potem ni dileme : grabi, išči koristi, tudi na boleč račun bližnjih. V smislu pregovora: »ni vse zlato kar se sveti« pa dobi življenjska pot drugačen smisel. . prevetrimo svoje vrline in razvade.

Izviri voda so globoki in treba je naporno in vztrajno kopati, da pridemo do čiste vode. Lahko pa vse moči usmerimo v obilje; obilje institucij, besed, laži, poltene telesnosti, iluzij, potlačenih hrepenenj in romantičnih sanjarij… Posledica takšne usmerjenosti je v tem, da se lahko vprašamo: resnica, kje si? Sočutje, kam si se skrilo? Prijateljstvo, , zakaj si se zamenjalo za računalnik in telefon? Ljubezen, ali si na smrt zbolela? Bog, ali so mi te skrili, ker so preveč na pamet govorili, se v hladne hrame zaklenili?

Človek je troedino bitje, kar se kaže v tem, da nas sestavljajo: telo, duševnost in duhovnost. Če si prizadevamo, da so te tri substance v harmoniji, smo na dobri poti k zdravju; tako telesnemu in duševnemu, pa tudi duhovnost je treba nahraniti s primernimi vsebinami.

Ob tem se lahko vprašamo, ali so moje želje moja resnična hrepenenja, ali so moja hrepenenja ustrezna, ali so moje potrebe potešene… Rad kaj dobrega pojem, kaj močnega popijem, da pozabim… , kaj opojnega pokadim, da sebi ubežim. Če dajem vtis močnega in hlastam po uspehu za vsako ceno, najbrž skušam prikriti, da sem majhen, pogosto nemočen, potreben varnosti in naklonjenosti tako v družini kakor v širši družbi.

Kdo me bo imel rad, kadar sem utrujen in tečen, lahko tudi izčrpan in neprijeten; Takrat je vrednost naših odnosov na preizkušnji. Mogoče se je samopodoba izgubljala, ni samozavesti, ker so nam že v zgodnjem otroštvu, v peskovniku podrli grad in most iz mivke. Verjetno smo bili deležni (pre) malo pozornosti in brezpogojne ljubezni, in pogosto nevede z neizrečeno prošnjo, molkom, pretvezo skušali nadoknaditi, česar nismo imeli v odraščanju.

Ali smo zato zboleli?, ker smo bolj tenkočutni in ranljivi, in naša duševna struktura ni zdržala vseh pritiskov in odsotnost empatije. Takrat si recimo: ustavi se, zazri se v čudovit sadovnjak, sprehodi se po gozdu in si po možnosti nabavi hišnega ljubljenčka.

Če trenutno še nimaš vsaj koščka zemlje, pripravi gredice svojega srca in On bo zasejal zdravilne zeli, prelepo cvetje, sladke sadeže, osvežilno zelenjavo in najodpornejša žita. Ti le zalivaj, oplej, okopavaj. Stvarnik bo dal, da bo vzklilo, raslo, zorelo in rodilo sad. In imel boš, da lahko daješ.

Kajti naš odrešenik nam je obljubil: »Mir vam zapuščam, mir svoj vam dajem«.

Spomin na pesnico

MILA VLAŠIĆ

Marjan Pungartnikr. 1948

Srečanje avtorjev, ki pišejo v drugih jugoslovanskih jezikih, se je rodilo konec 70. let. Sprva je bilo bolj instrument kulturne politike, zraven so bili še manjšinci. Šele z rušenjem Jugoslavije je pridobilo »tujejezični« položaj. Nekje v devetdesetem letu je dobilo novo ime po eni od pesmi hercegovske in slovenske pesnice Mile Vlašić Gvozdić. Zveza kulturnih organizacij Maribor je prireditev gostila še v vojnih letih, mislim, da triindevetdesetega, potem pa še šestkrat. Tako sem se počasi zbliževal s skupino avtorjev, ki je v unitarni in nacionalistični Sloveniji bila nekaj resnično posebnega. Med avtorji je bila tudi Mila Vlašić Gvozdić. Prvi rezultat najinega prijateljstva je bila knjiga Ko je zemlja darove delila, posebnost, kajti natisnili smo le trideset izvodov, narejena pa je bila na japonski način s prepognjenimi listi, na lepem papirju, ki sem ga kupil v Avstriji, natisnil pa sem jo na svojem tiskalniku. Tudi predstavitev najprej v Hadu Pokrajinskega arhiva Maribor in tudi v knjigarni Kazina z Andrejem Kuretom sta doživeli precej javne pozornosti. Tako je narejena tudi zbirka Cijeli vijek tihe čežnje.

Mila je organizirala v Vodnikovi domačiji pomladanske maratone slovenskih pesnic in ko sem ji dvakrat poslal avtobus mariborskih avtoric, sva sklenila, da bova organizirala maraton poslej v Mariboru, kjer je doživel nekaj ponovitev. V tem času sva izdala še štiri pesniške zbirke, Cijeli vijek tihe čežnje, Usrijed jarka sunca, Gora sa sedam čudesa in Moj Mostar, ljubavi moja. V času upokojitve je pravzaprav bila literarno najplodnejša. Objavljal sem jo v reviji Locutio, pripravljal literarne večere, v Mariboru po moji evidenci vsaj deset, povabili pa smo jo tudi na gostovanje v Gradcu. Prihajala je v Maribor na literarne maratone Na stezi iz zvezd. Zagotovo je bil vrhunec njenih nastopov 11. junija 2011 v dvorani Školske knjige. Udeležil se ga je tudi zagrebški župan Milan Bandić in se zadržal na njem ves čas trajanja, kar sicer ni bila ravno njegova navada. Takrat smo poskušali doseči, da bi jo sprejeli v Društvo hrvaških književnikov.

Njena pesniška kariera prve hercegovske pesnice se je začela s knjigo Un soffio della terra di Ercegovina, ki jo je prevedel in izdal Giacomo Scotti, neumorni literarni aktivist, in se je končala z izborom njenih pesmi, ki je izšel pri Hrvaškem društvu v Ljubljani. Njena poklicna dejavnost je bila povezana s srbsko-hrvaškim jezikom in odtod izhajajo tudi nekatere rezerve, ki so prihajale od ljudi, ki so se zelo hitro obrnili po vetru, čeprav je izvajala šolski program. Ne morem presojati njene strokovnosti, bila pa je uspešna avtorica učbenikov. Toda v njenem pesniškem jeziku je bila zavezana hercegovinščini. Ta pa se je izražala tudi v sožitju različnih narodov ob Neretvi. Zanimivo je bilo, da je v govoru uporabljala tudi lokalne turcizme, kot je recimo karma-karišik za zmešnjavo. Izbrala si je šeherezadeje kot žanrski sklic pri svojih pesniških zbirkah (pet Šeherezadej), kot ključno besedo svoje poezije je zapisala nar, ljudski turcizem za granatno jabolko, prav tako behar, kar navaja na misel, da ji je bil človek najvišja vrednost takšen, kakršen je, ne takšen, kakor si ga želi država in politika. To je tudi sporočilo njene zadnje objave v Locutio - Neretvin ratni poj, v kateri je stopila ob stran naturi, poosebljeni v Neretvi. Naturo lahko razumemo kot nespremenljivo čud ljudstva.

Vse življenje je bila vezana za svoje hercegovske kraje, na svojega sokrajana Antuna Branka Šimića, propagirala je svoje mostarske pesniške kolege, posebej Nenada Valentina Borozana.

Velikokrat sva se slišala po telefonu, bila mi je tudi svetovalka pri prevajanju, nekajkrat pa sem jo celo obiskal v njene stanovanju v Šiški, prepolnem knjig in s telefaksom, s katerim mi je pošiljala rokopise. Izjemno sem jo spoštoval in še danes menim, da sodi v sam vrh slovenske literature. Ne le zaradi dejstva, da je svoja najbolj ustvarjalna leta preživela v Sloveniji in ji dala vse tisto, kar je zmogla, ampak zaradi intimne povezanosti z vsem tukajšnjim, kar na primer izraža, da v odsevu neba v Ljubljanici vidi mostarsko nebo, v očaranosti, ki je temeljna tema njene poezije, s Sočo, s Prešernom in niso na zadnjem mestu študentje, ki se jim je posvetila z vsem srcem.


Zapis za nagovor ob prireditvi, ki jo je ob prizadevanjih Ane Pulko pripravila Slovanska knjižnica 2. februarja 2023 in s tem obeležila obletnico smrti Mile Vlašić in dragoceni prispevek Radoslava Daba k prevajanju med jugoslovanskimi jeziki.

Pogovor

MARJAN PUNGARTNIK: LITERATURA PRIPADA VSEM

Niko R. Kolar

Spoštovani obiskovalci Knjižnice Ksaverja Meška, spoštovani pesnik, prevajalec in urednik Marjan Pungartnik …

Nocojšnji večer bo res nekaj posebnega, predvsem zato, ker smo v Slovenj Gradec končno privabili Marjana Pungartnika, tako rekoč domačina, ki je svoje otroštvo preživel v burnem povojnem obdobju prav v našem podeželskem Legnu, nedaleč od Slovenj Gradca …

Sicer pa naj kar v uvodu poudarim, da se bom ob tej priložnosti izognil običajne Googlove ali Twiterske biografske predstavitve in se bom bolj osredotočil namenu, da bo večer potekal v duhu intervjuja…

Našemu ljubeznivemu gostu smo skoraj dolžni zastaviti določeno število vprašanj, ki se jih je sprožilo v času od pristanka, da pride v svoj rojstni kraj, do danes, ko bo moral položiti še kakšen obračun za njegovo skoraj 25. letno osebno odsotnost. Omenim naj tudi, da sva z Marjanom Pungartnikom dolgoletna prijatelja zato si bom dovolil spoštovano občinstvo »morda« tudi v vašem imenu zastavljati različna vprašanja na bolj oseben način:

Marjan, kakšne občutke imaš nocoj? Domnevam, da si se moral spomniti na marsikaj, ko si ob različnih priložnostih posredoval podatke o svojem rojstnem kraju. Legen. Verjetno ti je spomin segel daleč nazaj. Povojni čas. Mati in oče. Družina, bližnje in daljne sorodstvo …?

Najprej zahvala za povabilo. Zadnjič, ko sem bil tukaj, sem bil s celim avtobusom in sem spremljal Mirka Križmana. Literarno me v SG ni bilo res že dolgo, mislil sem, da je petinštirideset let, tako se je vleklo. No, 2001. je bila tukaj predstava, odlično narejena, z Uršo, angeli se bojo s tabo ženli. Mislim, da je to komad, ki se da uprizarjati in gledati samo na Koroškem.

Zahvaljujem se svojim kolegom, ki so me vključili v Slovenjegraško knjigo, kakšna objava je bila tudi v Odsevanjih. Nismo si izkazali veliko ljubezni. Mene veže emocionalno otroštvo na Legen, na osnovno šolo v Šmartnem. Tudi če se nam je družina razdrla, je bil to čas, ki je obarvan z zlato, svetlo barvo. Šel sem v dobro in prijazno šolo, tudi če me je Marija Kos kdaj oklofutala. A bile so tudi tovarišice, ki so največ dosegle s spodbujanjem in mehkobo. Recimo Pavla Račl, Batič, Mirko Krevh, na katerega sem danes tako ponosen. In drugi. Karner, recimo, ki je imel klube OZN. Bila je dobra šola in so me sošolci kdaj namlatili, ker sem imel boljše spričevalo od njih. Ravno zaradi tega.

Osnovna šola, Gimnazija na Ravnah na Koroškem, srednješolska poezija, profesorji spodbujevalci daljnosežnih poklicnih usmeritev … Ali si že v tem obdobju vedel kaj boš študiral v Ljubljani?

Na gimnaziji smo imeli literarni krožek in glasilo Misel mladih. Krožek je bil bolj srečevanje dijakov, ki so imeli neko stransko vlogo »pisanja« in ni bil kdo ve kako množičen. Šest – sedem nas je bilo, Stanko Sušnik in Janez Mrdavšič se nista ukvarjala veliko z vrednotenjem in dodatnim izobraževanjem. Tako me ni preveč pritegnil. Imeli pa smo gimnazijski »radio«, razglas, ki je imel tudi literarno rubriko. Mislim, da je bila na sredo. To sem urejal nekaj časa jaz. Ko sem dobil v roke Šalamunov Poker, sem naslednji dan zjutraj ves navdušen po razglasu prebral Gobice in Maline so in si prislužil oznako čudaka. To je kazalo, koliko praznega prostora je bilo na gimnaziji med učnim programom in dejanskim kulturnim življenjem. Generacija pred mano je odkrila Minattija in Menarta, bila sta prisotna povsod, to je bilo pač obzorje profesorjev in dijakov. Ne spomnim se več, do kod je segla literarna zgodovina, zdi se mi, da do partizanske lirike in do Baudelairea. Svak je skuril moje gimnazijske zvezke in ne morem več priti do teh podatkov. Ni pa me veselila slavistika. Bolj me je privlačila kemija, slikarstvo, morda tudi arhitektura, a nihče na gimnaziji se ni ukvarjal z našimi pričakovanji glede študija. Samo Mrdavšič me je vprašal, če ne bi hotel postati slavist. Ne, sem mu rekel nekoliko osorno, nočem biti kakor vi.

Iz literarnega kluba v Slovenj Gradcu sem še vedno imel stike z Dragom Pečkom, ki se je vpisal na žurnalistiko. V tem sem se malo videl in morda me je prav on prepričal, da grem študirat tja. Nekoliko nepremišljena odločitev, kajti politične vede, kot sem videl pozneje, so bile nekje med filozofijo in oblastnimi instrumenti, novinarstvo se z literaturo sploh ni ukvarjalo, bolj je to bil nek fluks idej, ki so bile zanimive, niso se pa dvigovale preko publicistične ravni. Marksizem je bil v središču pozornosti, a če si se zanimal za kaj več, je to prišlo prav. Nimam slabih spominov na Ziherla, ki ga slikajo nekateri kot hudiča. Vpeljal me je v branje Praxisa, od tod pa je bila široka pot v filozofijo. A že v tretjem letniku sem se vključil v dogajanje na univerzi, v radio Študent in Tribuno, v študentsko organizacijo in tam prišel do novih obzorij, predvsem literarnih. Vedel sem, da se s pisanjem ne da živeti in sem se pripravljal na nek poklic …

Kaj pa ljubljanski vtisi. Dogodki. Takratna študentovska srečevanja z danes znamenitimi umetniki, politiki, gospodarstveniki. Zase vem, da sta me takrat v Ljubljani impresionirala pesnika Mart Ogen in Tone Kuntner. Kdo ve zakaj? Tebe je očitno pesnik Tomaž Šalamun. Morda kaj o njem ali še kom …!

Zanimanje za literaturo se mi je pričelo z gimnazijo in takrat sem požiral romane, posebej iz zbirke 100 romanov. Žepnino, kar je je bilo, sem porabil za knjige. Preko literarnega kluba sem se tudi srečal z nekaterimi pesniki, predvsem Martom Ognom, ki mi je bil v Ljubljani velika opora, z Ivanom Cimermanom, a bil je zelo popularen Tone Kuntner, v katerega šablono so me hoteli stiščati. Jaz pa sem leta 1966 prišel do Pokra Tomaža Šalamuna in ta me je potrdil pri mojih pričakovanjih glede jezika, nekoliko podobnih Marinettijevemu futurizmu »osvobojenih besed«. Vedno znova pravim, da to navdušenje nad Šalamunom ni nekaj samoumevnega za tretješolca, podeželskega poba. To pomeni, da je bila izobrazba, ki nam jo je dajala gimnazija, zelo odprta in da sem jo lahko izkoristili z širjenje pogledov. Z druge strani pa – da je bil ta pob, ki je vsak dan pritekel na avtobus več kot pet kilometrov, nekaj posebnega, česar zdaj ne znam pojasniti. Imel je registre, ki jih drugi niso imeli, vsaj na Koroškem ne.

Srečeval sem sem se skoraj z vsemi slovenskimi pesniki, tudi preko uredniškega dela (Šalamun iz ZDA), a mene je gnalo naprej. Poezija je veliko širša stvar od tistega, kar nam ponuja izobraževanje in literarni kanon, je neke vrste labirint, ki pelje do izvora poezije. Da pa se nek gimnazijec v tretjem letniku navduši nad Šalamunom, se mi zdi nenavadno.

Svoje stike z Zagrebom, Beogradom, Novim Sadom in Sarajevom sem izkoristil za literarne stike, stikal sem tudi neprestano po knjigarnah, ki so ponujale veliko bolj sodobne stvari, kot je ponujal ljubljanski Konzorcij. Pretaknil sem vse knjigarne in antikvariate in začela je nastajati moja knjižnica Tudi sem prišel v stik z ljudmi iz Evrope in Amerike, od koder je prihajal alternativni in študentski tisk. Na Tribuno so prihajale nekatere revije, ki jih nihče ni bral, recimo češke in ruske emigracije, jaz pa sem jim sledil in zvedel marsikaj, še korejske in kitajske (v angleščini) sem bral.

Takrat sem začel tudi aktivneje uporabljati in se učiti jezike, ker so v slovenščino prihajali pesniki večinoma zapoznelo, prej so jih objavljali v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Pa tudi to ni zadostovalo in začel sem brati v ruščini, kjer sem imel krasno profesorico Zinko Zorko, pa v angleščini, potem v italijanščini, pa češčini … Danes smo samo klik stran od skoraj vsake pesniške zbirke, sploh od klasične poezije in se nam ni treba držati tistega, kar razglaša šola ali literarna zgodovina in teorija.

In že sva pri tvoji poeziji. Prva knjiga Žalostinka za Galjotom leta 1973, prvovrstno prijetno presenečenje in navdih, da smo ti leta 1977 pri Odsevih v Slovenj Gradcu izdali zbirko z naslovom Pesmi. V naslednjih letih 1978 in 1985 si pri Založbi Obzorja, Maribor, izdal pesniški zbirki Večni krsnepar in Svetjelačen… Marjan, mislim, da je več kot očitno, da si v tistih časih bil izjemno lirično ustvarjalen, ob tem, da nisem omenil še nekaj tvojih pesniških izdaj v samozaložbi. Prosim za komentar …

Žalostinka za galjotom je bila izraz moje afinitete do mita, ne toliko do ljudskih pesmi. Pohorje je živelo v mitih in delno sem to izrabil pozneje v Novem krogu pohorskih pravljic (Kandutu). Mislim, da je bila to moja najbolje sprejeta zbirka. Ne povsem v krogih mojih literarnih kolegov iz kluba. Niso zaupali mojemu skoku v modernizem. Ali pa so mislili, da sem posegel previsoko. Moj zagovor je bil, da je med mano in modernisti vendarle razlika.

V devetdesetih letih sem razširil pisanje na mladinsko, na pravljice, nisem avtor, ki bi zlahka dal od sebe rokopis. Nič me ni obvezovalo, nobene statusne zahteve. Delal sem tisto, kar sem hotel. To me tudi ločuje od prisilnega jopiča statusa kulturnega delavca ali pisateljske organizacije in drugih interesnih skupin.

Spoštovani pesnik Marjan, preden, da nam boš prebral kakšno tebi posebej ljubo pesem, bi te poprosil še za kratko predstavitev odlične pesniške zbirke, ki je izšla tudi v italijanskem jeziku, v letu 2021 z naslovom: Oglej, čas, pozabljenje Aquileia, tempo, oblio …, v prevodu tebi zelo cenjene pesnice, prevajalke in publicistke Jolke Milič iz Sežane.

Z Jolko sva prijateljevala iz srede osemdesetih let, nekako sva se ujela. Dopisovala sva si, pošiljala mi je v objavo prevode, obiskoval sem jo v sežanski rezidenci … resnično lepo sodelovanje. Globoko sem jo spoštoval, ker je bila neusmiljena do slovenske domišljavosti posebej pri literatih. Bila je gospodinja, kot je sama rekla, imela pa je znanje profesorja s filozofske fakultete in bila odlična poznavalka literature. Bila je tržaški pojem, ker je živela v ulici, kjer so bili samo Miliči. Poznali so jo kot Tržačanko in ne toliko kot avtorico. Obljubila mi je, da bo prevedla moje pesmi, napravila pa je to po neki predlogi zbirke Oglej šele pozno, pozno. Mislim, da je šele skozi prevajanje pesmi čisto prišla do mene. Žal mi je, da je ni več, bila je kot spomenik svobode v literaturi.

Posebej naj poudarim, da pomemben delež v knjigi predstavljajo pesmi o Ogleju. Nanj me veže magično doživetje genius loci tega kraja, sploh tega ne jemljem v povezavi s Črtomirovim Oglejem. Name je furlanska krajina napravila silovit vtis, ne le Oglej. Začelo se je z mavzolejem Eleonore Duse v Asolo, na kar me je navedla pesem Gottfrieda Benna, pripoved o tem, da se je moj dedek podpisal na polknicah zvonika romarske cerkve na Višarjih, potem številne sledi furlanske prisotnosti v pohorski kulturi. To je zame neka druga domovina. Pri obiskih Ogleja sem taval po rimskih izkopaninah, po cerkvah, sploh po baziliki Santa Maria Assunta. Iz tega je nastalo nekaj pesmi, ki so pomenile moj premik v pesnjenju, sploh naslovna Oglej, čas, pozabljenje. Nastala je drobna zbirka, ki je ob mesecu evropske kulture v Ljubljani leta 1997, ob izvedbi skladbe Oglej Marjana Šijanca v prostorih RTV, v nakladi 30 izvodov. To je bil tudi moj povratek k poeziji in v njej je objavljenih tudi nekaj pesmi iz zbirke Pesmi za kukavice, ki je nisem mogel izdati ob koncu jugoslovanske kontrarevolucije.

Marjan Pungartnik, sva pri pravljicah oz. pri otroški književnosti. Ker brez naštevanj ne gre, moram izpostaviti vsaj tri: Petre s tepke (1979), Razbojnik Kandut in druge pohorske povesti (2001) ter leta 2015 izdane pravljice Saj so samo otroci v slovensko – nemškem jeziku. Pisatelj Marjan, prosim te za nekaj besed o tvojih tako imenovanih »etno« pravljicah in še kaj o Pohorskih povestih!

To v glavnem niso pravljice za otroke, ker sem v otroštvu poslušal tisto, kar so pripovedovali ljudje, ki so k nam prihajali delat, zvečer po večerji, na veselicah, na obiskih. V tem smo živeli. Še moj dedek je bil Morasuttijev gozdar. O tem govorijo tudi nekatera imena, kot so Cekuta, Sekutej, Kandut …

Ti tujerodni elementi so osnova za novo mitologijo, ki sem jo razvil v Novih pohorskih povestih.

Drugo so keltski elementi, ki so ostali v koroški in pohorski mitologiji, kralj Matjaž, ki nima nobene povezave z izdajalskim in roparskim madžarskim kraljem, ki je kriv v mnogočem za vdore Turkov v naše kraje.

Sicer pa tudi Turki niso absolutno zlo. Nekoč sem turškemu veleposlaniku iz Zagreba govoril o številnih toponimih, povezani z imeni Turkov, recimo Turiška vas, kjer je živela sošolka Tučman, kar se po turško piše kot Tudjmann. Branil se je, da so to bili Otomani in moderni Turki, nimajo nobene povezave s tem. Sploh zagovarjam veličino otomanskega imperija in njegovo pomembno kulturno funkcijo. Za njihove vdore so odgovorni cerkveni roparski pohodi na Kristusov grob, ko so potem iz plena gradili italijanska mesta. Cerkev je prodajala sužnje Arabcem v znamenitem otroškem pohodu.

A ne gre za zgodovino. Doma nismo bili kdo ve kako verni, v cerkev nismo veliko hodili, očeta šmarški fajmojšter ni hotel pokopati cerkveno, kar sem mu takrat zelo zameril. Tako je v meni nastajal prostor za nekaj svojega, kar je izhajalo iz mojih filozofskih branj, predsokratikov, kitajske in indijske filozofije, Talmuda in Kabale, nek gnosticizem. Mislim, da so njegove sledi povsod po moji poeziji, že od začetkov naprej.

Kje se da to laže zapisati kot v pravljicah!

Zdaj gre pa zares … Spoštovani Marjan, tvoj moto z naslovom LITERATURA PRIPADA VSEM, se je očitno v preteklem obdobju uresničil tudi za najmlajše generacije otrok in mladine skozi lutkovna in dramska besedila, ki si jih nanizal v letih od 1992 do 2001… Kaj porečeš na ta tvoj hvaležni ustvarjalni opus?

Ja, moja prizadevanja so bila vedno usmerjena proti šolski literarni doktrini, ki je ustvarila po cerkvenih metodah literarni kanov. V njem je prostora samo za nekaj imen. Moje videnje literature je, da vanjo spadajo vsi, ki jo pišejo. To je prvi pomen tega mojega načela. Drugi pomen je, da sem skozi svoje delovanje poskušal pripeljati v literaturo kogarkoli. Za mano je štiriinštirideset let rednih tedenskih delavnic, ki niso bile nikoli vprežene v kakršno koli politično organizacijo, nikoli zanje nisem dobival nič, bile so proste za vse, vsakomur sem poskušal razkriti, kaj mu lahko podari literatura. Zaradi tega so me zaničevali pisateljski kolegi, ki delajo vedno samo za svojo rit in nič drugega. Nikoli nisem bil odvisen od režimskega Društva slovenskih pisateljev. Temu je namenjeno tudi moje založniško delo, revija Locutio, preko dva tisoč literarnih prireditev, čezmejno sodelovanje s Celovcem, Gradcem, Vidmom, Trstom, Zagrebom, Krapino, Varaždinom, Madžarsko, drugimi jugoslovanskimi deželami. To sem si izbral za poslanstvo.

Pa kar nadaljujva, Marjan … Aha, še preden prideva do tvojega obsežnega števila prevodov, nam pojasni zakaj živiš že desetletja v Mariboru, ne pa na Koroškem? To vprašanje se mi je porajalo verjetno tudi na račun tvojega neposrednega sodelovanja z Lutkovnim gledališčem Maribor, z revijo Dialogi, z Mariborsko literarno družbo in še čem?

Zakaj ne živim na Koroškem? Hm, mislim, da me niso hoteli. Tukaj sem tudi iskal delo, ampak so se proti meni obrnili partizanski prijatelji mojih staršev in tudi mestni kulturni mogotci. Zanje sem bil samo nezaželen pritepenec s hribov. Takih ljudi, ki gledajo čez hribe v daljavo, tukaj ne marate in jim ne dajate prostora. Imeli bi samo enega »pijanca« več, kot ste imeli Nikolića ali Tisnikarja. Hotel sem že iti po poti pisatelja Igorja Šentjurca in sem imel že spakirane kufre za tujino. Potem so me dodelili Mariboru in v šali vedno rečem, da je postal Maribor moja dosmrtna kazenska kolonija. Nikoli se z njim zaradi njegove provincialnosti in klajnpurgerstva nisem ulovil, je pa res, da se je tam dalo delati to, česar na Koroškem najbrž ne bi mogel.

V devetdesetih letih je bil čas, se je dalo zelo dobro sodelovati z Lutkovnim gledališčem Maribor predvsem zaradi zelo podjetnega in pridnega Tineta Varla. Napravili smo nekaj zelo odmevnih stvari po mojih dramskih predlogah, ob prevajanju besedil sem pisal tudi številna besedila za songe. Postavil sem na noge Koroške kulturne dneve v Mariboru in iz tega sodelovanja je prišla tudi prva lutkovno-gledališka slovenska predstava na odru celovškega Mestnega gledališča Sonček, kje si.

V osemdesetih letih sem pet let vodil revijo Dialogi in jo spremenil v najbolj odprto revijo na Slovenskem. Brez politike, naklonjeno novim avtorjem in uveljavljenim avtorjem in tudi neuveljavljenim avtorjem. Za en mandat je bilo to preveč čudežev.

Od svojega prihoda v Maribor sem začel organizirati literarne delavnice, ki so postale v osemdesetih letih zatočišče za vse prihajajoče avtorje in sem z njo postal neka kulturna inštitucija, ki je zaradi neodvisnosti niso radi videli. Z njimi sem začel prirejati literarne večere, pripravljati male tiske, ki so se pozneje sprevrgli v založništvo. Sem mentor z najdaljšo delovno dobo v Sloveniji, kmalu bo petinštirideset let kontinuiranih tedenskih delavnic. Leta 1992 sem prevzel tudi literarno delavnico za starejše. Nastalo je društvo Mariborska literarna družba, ki sem ji dodal še galerijo RRRudolf in Literarno hišo.

No pa sva res pri področju, ki je v tvojem umetniškem življenju, skozi pretekla obdobja, bilo najbolj pestro, raznovrstno in za ljubitelje literature nasploh zelo koristno … Prevajanje … Marjan na žalost, zaradi časovne stiske, bi te prosil, da se na kratko sprehodiš po mestih in republikah pred razpadom bivše Jugoslavije in po tistih evropskih deželah, ki so ti še danes blizu in so navdih za prevode v slovenščino in obratno … Seveda s poudarkom na tebi najbolj ljubo prevodno knjižno izdajo (Malteško morje, Peti in biti, Ko pride zvezda, Butalci, Zmanjkuje prostora … ).

Kaj prevajam? Tudi tukaj se držim popolne svobode in iščem tisto, česar slovenska literatura ne pozna. Prevajal sem imena kot Ivan Blatny, Sandro Penna, Nada Gašić, Igor Bogdan Antonič, Peter Rosegger, Sulhan Saba Orbeliani, Gumilev, Šklovskij, Ivo Andrič, Aleksander Roda Roda, Josip Pupačič, Bar Hebraeus, Nizam Giandževi, Dovletmamed Azadi, Anton Buttigier, Isaac D’Israeli, Elmar Brugg, Teffy ... Če kdo koga od njih, razen morda Andrića, pozna, bom vesel. Ja, nekaj je prevodov besedil za Lutkovno gledališče Maribor, nekaj za bosanski antologiji, Buttigieg …

Jugoslovanska literatura mi je pomenila veliko. Beograd, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad so bili naprednejši od Ljubljane in od Slovenije, tam je bilo življenje, pri nas pa so ljudje stali drug drugemu na glavi in si niso dali dihati. Polni so bili nekih političnih in oblastnih frustracij. Malo od tuje literature so poznali. Če niti ene knjige Frana Miklošiča niso prevedli, potem lahko vidite, kako zaplankani so. Poznal sem vse knjigarne v Trstu, Vidmu, Zagrebu, Dubrovniku, Beogradu, Sarajevu, Splitu, Dubrovniku, še po Skopju sem se potikal po knjigarnah, pozneje v Gradcu, na Dunaju in kajpak v Pragi, kjer so bili antikvariati in knjigarne tudi v časo socializma zakladnice brez primere. Bil sem del jugoslovanske velike literature, nastopal sem skoraj po vseh večjih krajih v državi. Do razpada sem imel veliko prijateljev, potem pa tega nisem smel več.

Hvala za ta prispevek. Ker skorajda zaključujemo nocojšnji intervju, oz. literarno srečanje, ne moremo spregledati Marjan tvoje ideje in deleža pri organizaciji in izvedbi Klevževih literarnih večerov na Legnu pri Slovenj Gradcu …

Mislim, da smo začeli leta 2004, 13. februarja na pobudo Helene Rotovnik, kmalu bo dvajsetletnica. Sprva sem imel literarni večer sam, potem pa so se mi pridružili še drugi. No, taki, ki so pripravljeni priti pod isto streho z mano. Obiskovalci pričakujejo, da bom prebral kakšno zgodbo o Legnu, gornjem Legnu. S seboj pripeljem zadnje čase tudi kakšnega gosta, recimo Jerco Marzelovo, pa Toneta Partliča, Marico Škorjanec, tudi svojega bratranca, velikega harmonikarja Lojzeta sem pripeljal … Legenčani pa dajo muzikante in druge literate. Vedno je veselo.

Da pa ne bo izgledalo, da sem o organizacijskih in uredniških sposobnostih našega nocojšnjega gosta slabo informiran, bom zaprosil Marjana kot trenutnega urednika prve slovenske on – line literarne revije LOCUTIO, da nam na kratko postreže še s temi podatki …

Revija je nastala zaradi tega, ker skupina mlajših literatov ni bila sposobna napraviti revije, tudi če sem jim zagotovil začetni denar. Razjezil sem se in začel eksperimentirati z internetno revijo, za katero sem se učil programiranja (tudi če je sorazmerno enostavno, je zahtevalo kar nekaj dela in učenja), na koncu pa sem jo postavil na Geocities. Tako sem bil med prvimi na svetu, če odštejem informacijske internetne publikacije. 120 številk, ki sem jih napravil sam, brez državne podpore. Čez 1.700 avtorjev, čez 3.880 prispevkov.

Spoštovani prisotni na koncu intervjuja smo, v prepričanju, da mi je uspelo vsaj nekoliko približati pesnika Marjana Pungartnika na bolj oseben način, kot pa ga poznamo iz občasnih časopisnih in revijalnih zapisov, resnično se mu zahvaljujem za potrpežljivost in izčrpnost njegovih odgovorov …

Intervju z avtorjem Marjanom Pungartnikom je dne 10. novembra 2022 imel Niko R. Kolar, publicist in kulturni delavec.

Ob razstavi

ŽIVA AGREŽ: VIDEZ NEVIDNEGA

Anamarija Stibilj Šajn

Živa Agrež: Zgodba nekega para – ljubezen, mešana tehnika, 34x26 cm, 2021

V obsežnem opusu Žive Agrež ima posebno mesto krajina, saj so vizualne informacije za avtorico inspirativne in tako v svojih delih daje likovno podobo vidnemu svetu. A ta ni mimezis, saj vanj vedno vključuje tudi nevidne dimenzije, vse tisto, kar čuti in doživlja, kar ponotranji in pripravi za novo, likovno rojstvo. Ta nevidni kontingent notranjih občutij in misli plemeniti njene motive, jim daje globino in jih dviguje v presežno, predvsem pa jih zaznamuje z močno in nezamenljivo slikarkino identiteto.

Njena likovna dela so vselej zaokrožena v cikle in najnovejši nosi naslov Videz nevidnega. Avtorica v njem na še toliko bolj izrazit način želi narediti vidno vse tisto, kar je nevidno. Cikel je slogovno raznolik, zaznamovan z različnimi načini, pristopi in tehnikami, skupna mu je le težnja po likovno vizualnem jeziku, ki v fabulativnost vnese tisto, kar je težko ali povsem neizgovorljivo. Avtorica z vso odprtostjo izbira likovna izrazna sredstva in njihove zakonitosti subtilno in smotrno uporablja za likovno vizualno razkrivanje misli.

Cikel je nastajal kontinuirano, v času epidemije covida in vojne v Ukrajini. Vanj je vključenih tudi nekaj del iz preteklosti, ob katerih je avtorica spoznala, da je v njih uresničila povsem sorodno problemsko zavedanje.

Če je v vseh preteklih delih bila spodbuda v svetu zunanjega, realnega, pa gre tokrat za podobe, v katerih se ne opira več na resničnost stvari in dogodkov. Ti postanejo zdaj le obris misli, njihova zastrta, izrazito avtorsko intimno predelana podoba. Avtorica je v tem ciklu poglobila misel. Zajela je svoj seizmografsko občutljiv pogled na življenje. To so slike, ki so zorele skozi njene notranje podobe, so odraz njenih razmišljanj in čutenj, njene refleksije na aktualne družbene dogodke. Zdi se, da je prevzela vlogo angažirane ustvarjalke, ki komentira, razkriva, vzpostavlja odnos z dogodki in situacijami, vselej pa tudi in predvsem sama s seboj. Njen ustvarjalni izraz tokrat odraža slikarkino meditativno naravo, ki se potaplja v dimenzije življenja.

O izbranih tematskih izhodiščih pa je najlažje, najbolj verodostojno in najbolj prepričljivo spregovoriti s človekom, zato je človeški lik njen sogovornik. Na slikovne odre je pripeljala figuro, ki jo v starejšem opusu tako rekoč ni zaznati, tukaj pa jo spremlja skozi celoten cikel, in to v stilizirani podobi, ki je prispodoba človekovega notranjega življenja. Vse misli se vrtijo okrog človeka, o njegovih ciljih, partnerstvu in širših odnosih, o nevidnem virusu, o zlovešči vojni, o poteptani identiteti.

Avtorica se odmika od značilne barvite atmosferičnosti v svet barv, ki je bolj temačen, siv in zemeljski, ki ima meditativni zven in tako najbolj verodostojno zrcali vsebine.

V pričujočem sklopu niso pomembne le podobe, ampak tudi besede, in to tiste, ki odpirajo vrata v likovno delo, ki predstavljajo njegov naslov. Njena misel se namreč razpenja med podobo in besedo, njuna medsebojna zveza pa je pomembnejša kot kdajkoli prej. Slikarkin primarni poklic in njene življenjske poti so vedno združevale književnost in likovnost in ti aduti se tokrat dodatno izživijo in kompleksno osmislijo njena ustvarjalna dejanja.

Tematsko bi lahko vse slike cikla Videz nevidnega razdelili na razmišljanja o vojni, o naravi, bistvu človeka in njegovih medsebojnih odnosov.

Živa Agrež: Oko reke, mešana tehnika, 54x64 cm, 2022

NARAVA

S simboliko, metaforičnostjo in asociativnostjo govorijo dela Zlato, Srce lista, Za večno skupaj. Elemente, celo detajle naravnega sveta si je avtorica izbrala, da bi iz zunanjosti stopila v notranjost, v likovnem smislu pa jo je ustvarjalni proces vodil k raziskovanju črtnih sledi in struktur. Slika Zlato prav z naslovom in barvo objektivizira bogastvo gozdnega ekosistema in njegovega pomena za človeka.

Krik drevesa je motivni prehod med drevesnim deblom in figuro, katere obraz se iz bogatih barvnih impastov lušči v prividni prepoznavnosti. Poosebitev elementa narave predstavlja njeno glasno opozorilo, njen krik.

Na sliki Oko reke barve v odprtih nanosih različnih smeri in intenzitet večplastno sedajo na slikovno površino slike. Modrina z globino in svetlobo drgeta na površini, zaznamo pa jo tudi v spodnjih sferah. Ritem nanosov se usmerja k centru, ki je oko reke. Poosebljena reka intenzivno stopa v interakcijo z gledalcem in sprašuje Quo Vadis …

V odlično kompozicijo je postavila Tihožitje 2070, razkrila svojo kreativnost in fascinirala s svežo ter izvirno upodobitvijo tradicionalnega motiva. Originalnost dela dokazuje, da takšna natura morta res še ni bila videna.

Živa Agrež: Vojna in mi, akril, 50x60 cm, 2022

VOJNA

Mi in vojna je slika z na žalost ponovno aktualno tematiko. Dualizem sveta je avtorica predstavila z različno likovno opredeljenimi figurami, z linijsko ujetimi obrazi in silhuetami, v katerih pridejo do izraza barve in strukture.

Zemlja in vesolje predstavlja kompozicijo, utemeljeno na minimalističnih, horizontalno zasnovanih prostorskih planih. Temina spodnjega friza se srečuje s svetlo zasnovo prostranega zgornjega dela. Prizorišče je konfrontacija, je spopad nasprotujočih si geometrijskih oblik, krogel zgornjega dela, ki potujejo proti ostrinam spodnjega dela. Avtorica je preko izbranih oblik podala metaforičen pogled na vojno, na onesnaženje, na vse, kar ogroža zemeljsko površino in njeno življenje.

Ves svet vas gleda je slikarkin ustvarjalni odziv na vojno v Ukrajini, zato je slikovno ozadje odeto v barve njihove zastave. In potem oko, številna očesa, ki jih avtorica variabilno repetira po slikovni površini v obliki nekakšne mrežne zasnove. Likovne vrednosti so žlahtne, od jasnih linijskih poudarkov do mehkih barvnih prehajanj, saj gre za uporabo mešane tehnike, od frottaga na blago, do uporabe akrila in tuša.

Mesto in reka je slika, na kateri se srečujeta vojna in mir. V globini ostaja vidna voda, ki objektivizira vse, kar je mirno, lepo, živo, pretakajoče se. Na vse to nasilno pritiska vojna agresija, ki jo predstavljajo barvne ploskve s simbolno pomenljivim koloritom in čipkastim strukturalnim fragmentom. Za navidezno krajinsko kuliso je povsem druga zgodba, za vidnim svetom, nevidni svet.

Hiša covid je grajena iz zanimivih materialov, ki predstavljajo uporabo reciklaže, tako značilne za sodobno umetnost. Hiša premore trdno kompozicijsko zasnovo in je dobro vpeta v format. Plasti se prekrivajo in izničijo ploskovitost. Gledalec je prisiljen, da sam optično rešuje prostor. Pajčevinasto tkanje v ozadju dodatno poudarja prostorske možnosti hiše.

Živa Agrež: Človek in zvezda, akril na les, 40x62 cm, 2022

GLEJ, ČLOVEK

Ecce homo je prej assemblage kot slika. Je poseben artefakt, ki potrjuje avtoričino raziskovalno in eksperimentalno naravo, njeno drznost in odprtost za nekonvencionalno. Je posebna risba na barvni podlagi, ki jo ustvarja žica, zvita v različne oblike in v vsebinsko določljivo ekspresivno podano obrisno konturo človeka.

Ob njenem klovnu, ki nosi naslov Ridi Pagliaccio se človek ne smeji, ampak se lahko le zamisli nad norostmi človeka in človeštva. Čvrste, tekoče linije, v duhu lastnega in hkrati ameriškega ekspresionizma ustvarjajo izrazno močno figuro, ki biva na večplastnem ozadju. Barvni koncept pa podpira sporočilo.

Preobrazbe so likovno-vizualno ponazorjene z aplikativno tehniko kolaža, s plastenji figur, ki se preobražajo ena v drugo. Z njimi lahko potujemo skozi čas, ki je spreminjal žensko pojavnost, njeno vlogo in odnos do nje. Nenehno se je spreminjal tudi pojem lepote in njegovi normativi. Kolaž pokaže še na druge vrste ljubezni, ki so prisotne v naši družbi. In nenazadnje se z Botticellijevim Rojstvom Venere rodi tudi razmišljanje o lepoti v umetnosti.

Shakespeare je zapisal enigmatični verz Iz take smo snovi kot sanje, ki je naslov Živinega poliptiha, sekvenc, ki predstavljajo tok razmišljanj o odnosu med človekom in vesoljem, o mikro in makro kozmosu, o izgubljenosti, potovanjih in srečevanjih v neskončnem prostoru. Modra se srečuje z belo, linije s ploskvami, drobne krogličaste oblike z večjimi, mehko artikuliranimi.

Tudi Iskalci so likovno-vizualno uresničeni v tehniki kolaža. Slika je angažiran odgovor na družbeno problematiko beguncev. Avtorica je poiskala zanimivo kompozicijo in se odločila za pester nabor tekstur ter občuteno barvno atmosfero. Kljub različnostim, pa slika učinkuje uravnoteženo in enotno.

Brez besed je slika, kjer se barvni nanosi zemeljskih tonov plastijo in trepetajo v neštetih strukturah. Sproščenim, energičnim, drobnim nanosom se pridružujejo povsem stihijski, v katerih siva barva teče po slikovni površini in objektivizira solze. Kljub pestremu dogajanju pa sta v konglomeratu barv vidna obraza, ženski in moški ter roka, ki ženski zastira usta. Česar ne pove roka, z izjemno izraznostjo izpričujejo pogledi.

V abstraktni, barvno mehko prelivajoči se in žlahtni atmosferi, kjer je tudi površinska razgibanost bolj sofisticirana, se uresničujejo Vijolične sanje. Risba, ki je prefinjeno vtkana v barvno dogajanje teksturalno zanimive povrhnjice, na asociativni ravni obudi figure.

Triptihalno zasnovana kompozicija Človek in zvezda je refleksija življenja, njegovega toka, pogledov in razmišljanj. Življenje se zaustavlja v zorenju, spoznanju in viziji. Silhuetno podane figure, katerih telesnost vibrira v bogatih barvnih nanosih, s svojo držo razkrivajo omenjena stanja. Prostor, v katerem živi figura, je lateralno obravnavan, a neskončen in za njegovo temino je slutnja svetlobe.

122-ziva-agrez-zgodba-nekega-para-ljubezen

Zgodba nekega para je trilogija, ki obsega dela z naslovom Ljubezen, Zaplet, Prijateljstvo, v vsebinskem smislu pa razvoj in zorenje odnosa med žensko in moškim. Likovno vizualne rešitve so sorodne kot na sliki Brez besed. Triptihu dajejo razmišljujoč zven barve, ki sedajo na strukturalno bogato površino, ustvarjeno s peskom in drugimi materiali. Silhuetno podani figuri na vsaki izmed slik s svojo držo pojasnjujeta slikarkino razmišljanje.

Za vedno je subtilna in sublimna slika, z vibrantno strukturalno povrhnjico, ki je povsem abstraktna. Skozi modrine nanosov, ki predstavljajo neizmerno praznino na eni strani, na drugi pa maksimalno simboliko, se prebija rumena kot toplota in svetloba. In prav tam, kjer najde svoje mesto, z nekaj tekočimi, ekspresivno naglašenimi grafizmi zaživita asociativno prepoznavni figuri para. Nastane stik, ki ga v tem indiferentnem svetu čutita le onadva.

Jaz, ti, mi je kroženje barvnih sledi in besed, ki s kaligrafsko tekočo potezo predstavljajo (ob)likovno in vsebinsko bogastvo kompozicije.

Živa Agrež: Zgodba nekega para – zaplet, mešana tehnika, 34x26 cm, 2021

Ženska – objekt je slika z aktualno tematiko. Iz večplastnih nanosov se lušči njeno telo s poudarjenimi atributi. Za njo stoji moška figura. Barva njegovega telesa in roka govorita o zloveščih namenih. Celoten barvni koncept je simbolno pomenljiv. Slikovno polje pa je kontrapunkt med risbo in barvnimi madeži, med premišljenimi in povsem stihijskimi potezami, ki iščejo svobodno pot po slikovni površini.

K IZVORU

Premišljene konstruktivistične rešitve odlikujejo sliko z naslovom Pribežališče, na kateri se srečujeta površina in globina, zunanji in notranji prostor, svetle barvne vrednosti s temnimi.

Iskanje poti k izvoru je delo s krajinsko tematiko, je odslikava slikarkinih misli in pogledov, je avtorski odsev na Islandijo, ustvarjen v avtoričini prepoznavni maniri, ko motiv zaživi v vzgonski moči likovne substance.

Srž je materialno polna površina s krožno zasnovo in zemeljskimi barvnimi vrednostmi. Krožno gibanje ostaja odprto, saj so robovi slike natrgani in tako objektivizirajo prehodnost. Srž pa se »vrti« v stilu arte povera.

Tri celine in en svet ni slika, je assemblage, je drzen likovni objekt, spoj naravnih in umetnih materialov, objekt, ki predstavlja likovno gibanje od raznorodnih linij do raznorodnih ploskev. Krožne forme pa temu gibanju dajejo še dodaten zagon.

Živa Agrež: Slikarka, akril, 60x50 cm, 2022.

SLIKARKA

Slika Slikarka dokazuje, da avtorico pri utelešenju figure zanima predvsem likovno izrazni potencial. Tako se potrjuje slikarkina ustvarjalna identiteta. Razprto je bogastvo likovnih vrednosti, ki jih prinašajo odločna polaganja barv v kontrapunktu ter njihova materialno bogata plastenja in porajajoče se strukturalne vrednosti. Tako ne zaživi le figura, ampak celotno slikovno polje zajame živ slikarski utrip. Zanos ustvarjanja, ki ga premore Slikarka, je videz nevidnega.

Koliko Videzov nevidnega je Živa Agrež spremenila v vidno, celo v haptično dražestno. V njenih delih je zajeto globoko razmišljanje o človeku in človeštvu: kdo smo, kam gremo … , dodatno spodbujeno z aktualnimi dogodki.

RAZPIS ZA HAIKU ŠTEVILKO REVIJE LOCUTIO

Razpisi -

Kulturno društvo Mariborska literarna družba in
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor

Povabilo za haiku številko revije Locutio

Pripravljamo posebno številko revije, s katero želimo povabiti vse pisce japonskih in zdaj tudi naših pesniških oblik haiku, senryu, tanka, haiga, hokku renga, renku, waka, haikai, haibun, katauta, sedoka, bussokusekika, choka, katauta, dodoitsu, mondo in kar je še starih ali novih pesniških oblik.

Vabimo vas, da sodelujete s svojimi še neobjavljenimi prispevki. Minimalno število enot je 10, največ pa jih je lahko 50.

Številka bo odprta za prispevke do konca junija 2023.

Pošljite svoja besedila na

e- naslov locutio@kud-mld.si

ali na naš naslov:

Kulturno društvo Mariborska literarna družba
Pobreška cesta 20, 2000 Maribor
Slovenija

V primeru, da pošiljate na e-naslov, naj bodo vse pesmi v enem dokumentu s predlaganim nadnaslovom objave, če pa boste pošiljali po polžji pošti na naš naslov, naj bodo besedila ali natisnjena ali natipkana ali napisana čitljivo z roko.

Če pošiljate prispevek za revijo Locutio prvič, vas prosimo za kratko stvarno bio-bibliografijo.

Strokovna komisija, ki jo bosta sestavila organizatorja razpisa, bo iz prispelih besedil izbrala tri objavljene avtorje in jim podelila priznanje za dosežek, drugi pa prejmejo priznanje za sodelovanje.

Iz prispelih del bomo izdali zbornik.

Pripravili bomo srečanje udeležencev razpisa in podelili priznanja.

V kolikor ne bomo pridobili javnih sredstev za natis zbornika natečaja, bo potrebna zanj minimalna participacija.

Veselimo se vašega odziva.

Locutio 122 · 1. december 2022 · Letnik XXVI · www.locutio.si · ISSN 1580-4151