Mogoče bi, tako, iz čisto preproste radovednosti,
kdaj preizkusila tvoja
krila.
Mika me, dotikati se tvojih barv.
Da so prekrhka bi najbrž vztrepetal
in se lešnikavo umaknil v svoje tipalke.
Zarisala bi krog okoli tebe,
da boš ujet v navadnost poplesaval
nad cvetovi in pikapolonici.
Ne daš si barv v povprečnosti,
ki jo gosposko izkazuješ skozi navidezno oko.
Malo rjave in malo sive s pridihom oranžnega
v svetlo črto. Z veliko črno piko.
Zakonitosti zadnje mode, ali poudarek na zeleno?
Nič preveč in nič premalo, prefinjeno in
primerno za pomlad in poletje in vsako vreme.
Zanimiv si v prepričanju, da si
v svojem letenju hitrejši od moje misli.
Ujela te bo, ko boš zlatil na
klasu minulega poletja.
Mogoče pa te bom, samo tako iz radovednosti
spustila, da boš še naprej pasel
travnike in gozdove svoje povprečnosti.
Ne da bi kdaj koli izvedel, da si
bil metulj mojega nevednega sveta.