Branko Lipnik: Na postaji, samozaložba, Ljubljana 2025
Slovenski slikar in pisatelj Branko Lipnik je pred nedavnim v samozaložbi izdal svojo novo knjigo s pomenljivim naslovom Na postaji (2025). V njej je prikazal devetindvajset slik, in to fotografije in dela v tehnikah akril na platnu in kolaž. Kar zadeva motive, umetnika zanima predvsem človek; v zamolkih, a tudi živih barvah prikazuje njegovo poslavljanje, odhajanje in zapuščanje bivališča ter iskanje novih zaustavitev in postaj. Osamljeni popotnik se odpravi mimo velikega poslopja, en sam potnik se z vlakom pelje v neznano, samotni bralec se, sedeč na tleh pred ladjo, poglobi v knjigo. Gost rjav dim, ki se vali iz dimnika, moškega ne odžene proč. Sedi v bližini, ob sebi ima kitaro. Po vsej verjetnosti premišljuje o ogroženosti narave in možnostih, da bi za ozaveščanje ljudi tudi sam kaj postoril. Kolaži prikazujejo starejše ljudi, načete od časa, pa tudi mlade, zvedavo dekle, študenta, učenca in moškega s slušalkami na ušesih. Lipnik posamezne like domiselno namesti na vzorčasto ozadje, morda nekakšne tkanine s pikami, rožami, črtami in karirastimi vzorci. Na fotografijah so prizori, ki se ujemajo z naslovom knjige, se pravi posedanje v čakalnici, čakanje pred železniško postajo, na avtobusnem postajališču in v bližini vlaka. Nekateri ljudje so videti zdolgočaseni in utrujeni, govorijo po telefonu, med seboj pa se skoraj ne sporazumevajo veš.
Branko Lipnik zna prepričljivo ujeti trenutke današnjega časa in vzdušje ljudi, ki so se nekam namenili, ni pa čisto gotovo, ali se bo tisto, kar pričakujejo, tudi uresničilo. Njegov slog je minimalističen, vendar estetsko učinkovit in večpomenski. Zagotovo bo z zanimanjem pritegnil poglede ljubiteljic in ljubiteljev umetnosti.
Umetnik je leta 2022 izdal knjigo Slike 1968–2022. O njej sem pisala na spletni strani Kulturnega centra Maribor in delo ovrednotila kot umetniško dognano odzivanje na zunanji svet in doživljanje ustvarjalčeve notranjosti. Omenila sem, da je bil Branko Lipnik rojen v Mariboru. Diplomiral je na mariborski Pedagoški akademiji. Nanj so napravili največji vtis profesorji, slikarji zagrebške šole: Lajči Pandur, Maks Kavčič in Ludvik Pandur. Umetniško bogato življenje Ludvika Pandurja, Glazerjevega nagrajenca za življenjsko delo, se je pred nedavnim, žal, izteklo, njegove sodelavke in sodelavci ter ljudje iz prijateljskega kroga, zlasti pa študentke in študenti, ga bomo ohranili v lepem spominu. Spomin nanj s prepričljivo likovno govorico ohranja tudi Branko Lipnik. Na osnovni šoli v Horjulu je vrsto let opravljal delo likovnega pedagoga in mentorja različnih dopolnilnih dejavnosti, tudi lutkovne, ter odnos do umetnosti in likovnega ustvarjanja prenašal na mlade generacije. Ustvarjalec je napisal več literarnih stvaritev, v katerih se vrača v rodni Maribor, ter prevedel in likovno opremil ameriške kratke zgodbe.
