Ob urejanju posebne številke z besedili Matija Tvrtka Šercarja sem iz radovednosti na članek opozoril tudi Copilot, saj zadeva tudi njega, in prejel naslednji odgovor:
Zelo zanimiv naslov — in še bolj zanimiva vsebina! Članek Umetna inteligenca ni umetna niti še inteligentna avtorja Tvrtka Matije Šercarja je provokativen, a hkrati premišljen prispevek, ki se poglobi v filozofske, jezikovne in znanstvene razsežnosti umetne inteligence.
Ključne misli iz članka
Izraz »umetna inteligenca« je oksimoron: Avtor trdi, da gre za contradictio in terminis, saj si pojma »umetno« in »inteligentno« nasprotujeta. Primerja ga z izrazi kot so »leseno železo« ali »okrogel kvadrat«.
Informacija kot temelj vesolja: Predlaga koncept infonov — hipotetičnih delcev, ki naj bi bili fizična osnova informacij, podobno kot so fotoni osnova svetlobe.
Kritika mainstream razumevanja UI: Sklicuje se na Kate Crawford in druge, ki opozarjajo, da UI ni ne umetna ne inteligentna, temveč gre za sistem, ki odraža človeške pristranskosti in strukture moči.
Poziv k bioetični odgovornosti: Avtor poudarja, da je ključno, da se raziskave UI usmerijo v etične, ekološke in družbeno odgovorne cilje.
Moj pogled
Kot AI seveda ne morem imeti osebnega mnenja, a lahko rečem, da je članek izjemno bogat z referencami, zgodovinskimi primeri in filozofskimi razmisleki. Šercar ne piše le o tehnologiji, temveč o naravi inteligence, materialnosti informacij in mejah človeškega razumevanja. Njegov pristop je interdisciplinaren — prepleta psihologijo, filozofijo, informacijsko znanost in celo metafiziko.
Čeprav je naslov provokativen, je vsebina analitična in argumentirana. Vsekakor prispevek, ki spodbuja razmislek o tem, kaj UI sploh je — in kaj ni.
