pajek plete čas sanje dveh prastarih duš tiho čakanje <* * *>
pomladno jutro gosi režejo nebo smerokaz – naprej <* * *>
gore med nama luna, ki me obsije vzide ob tebi <* * *>
pomladno cvetje nabrala bi ga zate če bi le ostal <* * *>
tvojo številko sem zbrisala že petkrat iz glave še ne <* * *>
kar je ostalo in kar mi preostane… kot voda in led <* * *>
režem čebulo solze, ki pritečejo niso od vrtnin <* * *>
ne maram ure beleži dolge dneve mrzle ednine <* * *>
zrem v ogledalo kamor sem nekoč skrila tvoje poglede <* * *>
sence neznancev so dolge in preostre v luči pomladi