Mihaela Hojnik

Končala je učiteljišče v Mariboru in razredni pouk na Pedagoški akademiji v Mariboru. Poučevala je v Ločah, pri Sveti Ani v Slovenskih goricah in v Zgornji Kungoti. Od 1979 je živela na Švedskem in poučevala v dopolnilnem pouku otroke slovenskih izseljencev. Ko pa je slovenska vlada ukinila podporo dopolnilnemu pouku, je začela poučevati otroke muslimanskih afriških in azijskih priseljencev. Prvič je objavila poezijo v Dialogih št. 7-8 leta 1978. Objavljala je v Našem glasu, glasilu Slovecev na Švedskem, kjer je urejevala literarne strani. Objavljala je zgodbe in pesmi v Mentorju, Literaturi in v Dnevniku, na radiu Ljubljana v Literarnem nokturnu in v Literarnih utrinkih in v reviji Locutio. Pisala je pretežno pesmi, a tudi kratko prozo. Je začetnica žanra gnusljivk (gnusnic) oziroma maločudnic, kot ga je evfemistično poimenovala, da ne bi dražila povprečnega okusa. Objavljala je po revijah.

Publikacije:
SLOVENSKA KUHARICA NA ŠVEDSKEM, pesniška zbirka, EMONICA, Dušan Cunjak, Ljubljana 1998
SUHA USTA, pesniška zbirka, Mariborska literarna družba, Svetlin 13, Maribor 2000
MALOČUDNICE, kratka proza, Mladinska knjiga, Ljubljana 2010