Ne vem, kaj me čaka. Grem naprej in se držim poti. <* * *>
Sprejet v razmerja časov v razplet svetov zorim. <* * *>
Približno je odstranilo psevdoabsolutno. <* * *>
Oblaki so rosa na travi poletja. <* * *>
Stvari lahko ozdravijo pojme. <* * *>
Valovi hotenja se razbijajo ob skalah miru. <* * *>
Puščam več prostora nezavednemu. Zadnji čas. <* * *>
Drug človek: Nova razsežnost. <* * *>
Košček modrine med oblaki. Bom prišel tja? <* * *>
Primarno potrebo je premagala primarna motivacija. <* * *>
Še metulj ni lahak, če ga pogledam s težo v sebi. <* * *>
Izgubljeni čas se zgošča v očiščenje. <* * *>
Prepustiti se … Težje je, kot je videti. <* * *>
Nevidne stene služijo redu. <* * *>
Nikjer ptic. Pa vse žvrgoli. <* * *>
Vračanja k sebi počasi uravnavajo ritme. <* * *>
Vse delam do popolnosti. A le do pol. <* * *>
Potrpim s seboj. Neverjeten mir. <* * *>
Za koga trpim danes? In kdo zame? <* * *>
Že je, kar še ni. <* * *>
Roža ti pomežikne. In veš, da si na pravi poti. <* * *>
Cilj sprehoda: odsevi v lužah. <* * *>
Vrtnica v snegu. Težko ji je. A jo pustim cveteti. <* * *>
Snežinke: tišina, ki beli z neba. <* * *>
Zagledam stvar. Razodene mi resničnost vsega. <* * *>
Sprejmem bolečino. Spremeni se v lagodje. <* * *>
Prižel sem tvojo krivdo k svoji. <* * *>
Sneg je prehitel človeško etiko. Vse je belo in lepo. <* * *>
Kam naj še pogledam, razen vase? <* * *>
Z daritvijo iz svojih rok vračam, kar sem.