Papir: A4 A5 Nazaj na številko 136 V oknu za tiskanje izberite tiskalnik ali »Shrani kot PDF«. Vsak prispevek se začne na novi strani.
LOCUTIO
Prva slovenska literarna on-line revija
1361. oktober 2025 · Letnik XXIX

Very Veri

Very Veri

Very Veri

Kazalo

  1. Radivoj PahorPesnikova hči
  2. Dušan MijuškovićU nedrima nosim temelj ove morske kuće
  3. Sanja Pregl– V deželi bogov plešem z boginjami– Bailando con las diosas en la tierra de los dioses– Dancing with Goddesses in the Land of the Gods
  4. Jadran ZalokarCrni mačak maše repom / Črni maček maha z repom
  5. Đurđica Garvanović-PorobijaPadamo lepršajući sa snijegom
  6. Eneja ŠostarNe vem, kdaj se je začelo.
  7. Marija ŠedivyKorak od oči
  8. Stanka DevjakKokoro
  9. Milena Šum VeldinKo se rodiš
  10. Jure JanušKoprnenja
  11. Janez DreuZ valom v morju ob joku sove
  12. Katja ZadravcŠepet v vetru
  13. Marko KlasincBesede, ki te ljubijo
  14. Aleš RopošaVse, kar v življenju me vzpodbuja in krepi
  15. Stana ŠoparAforizmi – ali?
  16. Spomenka ŠtimecO branju v 2025O Bagoli izbliza
  17. Maša OmahenČrno srce
  18. Marija FerjančičPravljice za Nejko
  19. Cvetka PestičekMalo da me ni kap
  20. Marjan PungartnikMentorjevi dnevi
  21. UrednikSpomnimo se Vesne Rečnik Šiško
  22. Marjan PungartnikBorut Slokan – osamljena duša
  23. Marija ŠvajncerBranko Lipnik – Na postaji
  24. Nives GogalaPusti mi, da vdihnemUmetniško delo mora zadihati
  25. Marjan PungartnikInterrobang in slovar, ki ga noče videti
  26. Razpisi -Anja Radaljac – Delavnice kreativnega pisanja in osebna svetovalna kreativna srečanja

PESNIKOVA HČI

Radivoj Pahorr. 1946

PESNIKOVA HČI

Asti Znidarčič*

Vračam ti,
brez žalosti in brez posebnih upov.
Kje, ne vem in komu tudi ne.

Vračam ti,
če bil je mraz in če ni bil,
in če je prešla le krhka luč privida.

Vračam ti imena mojih lun:
štela sva jih v bisernih nočeh,
ko sva hitela za močjo neznano,
in tisoč rim in droben cvet ti vračam,
ki si ga ukradla zame.
(Le najin greh bom vzel s seboj v Medano.)

In vsak moj stih naj se razcepi
v dva nevidna praha,
naj pade kakor slutnja v tvoje stihe
ta skala, moja skala.

Naj se razcepi, kar ti vračam,
v dva neslišna utripa, v dva nevidna praha.


*Pesnica Asta Znidarčič (1916-2006), po nekaterih virih hči pesnika Alojza Gradnika in Marije Bajc, učiteljice iz Renč.

U NEDRIMA NOSIM TEMELJ OVE MORSKE KUĆE

Dušan Mijuškovićr. 1981

KIPRIDA – VAŠKE, ŠAL

Hetaira: (ispred instituta): Taj idol plavook o kom si sanjao kao dečak. To si ti?

On (na vratima): U nedrima nosim temelj ove morske kuće, sa mora, to sam ja

Hetaira: Mogu li da te dodirnem?

On: Možeš

Hetaira: Neka bude cvet na tvome telu

On: Neka bude

Ona: Mogu li da te dodirnem?

On (zažmuri)

U PUTNIČKOM STANU

Ti i ja
u pljusku
jedemo badem
po smoli
usoljenu ribu
preko usana

Ti u hulahopkama
pružaš ruke
držeći
bokore ljuski
jabuka

Jutro je
ogrezlo
u soli

Vučeš prst
po tanjiru
zrikavci
zriču

МELODRAMA

put od Terazija

Vodoskok
meh
harmonike

Uzdiše

U bezistanu
urinira
spremačica

Odžaci
izuvene sandale

Glava uz stopala
nedostojna ičeg

BERLIN ČETRDESETPETE

Tri žene sede na steni kamenom panju
guduri ždrelu nehajne hladovine
zaudara bakar i čaplje u sjaju drže svod
vade zelenkaste papirne didrahme
da žene jedna drugoj pokažu
strune kao izvezene kose

Tamo u daljini galebova čuje se top
dolazeći svod vojske sa Urala
tri žene sede na kamenom panju
gledajući u svod kao da je od vode

Po barama nežne cvetaju aprilske lipe Berlina
kukuruzovina još neposejana miriše iz polja
nisu iz vazduha isparile ni jesen ni zima
ni svodovske piruete
bela labudova pera po provaliji pozornice
nedohuktala zaspala
razbijena u staklu

Žene sede kao na platnu naslikane
trag od karmina na opušcima već u bari leži
smeju se jedva
senke se ocrtavaju na licima
stegnutim od grča

Jedna preko kolena drži vrat ždrala

U ponoć
zapovednik sa Pankova uzviknu
oganj

KIJEV-CARIGRAD

Zaselak
pust
lipe toče tosku

Devojčica stopalima
gazi stepske trave

Gleda nepokretna
majka iz naslonjače

Beli se vezir

Seljanka muze

Biće nevreme

Prolaze vozovi pored Odese
zemlje lilihipa

Otvara se carstvo nara

Sabahudin
broji korake

Marta
ona sumnja
izlazi
u noć

Imitira svog
Jevrejina

Sabahudin dodiruje
zanoktice

Žitnica

Zanosi je vetar

Pokošena je
pljuskom

Iznad usana
beleg
jedva vidljivih
dlaka

Mleko se zadržalo
po njima

DAĆĆA

Arseniju Tarkovskom

Plamen
tišinom
šume

Dišeš

Sediš na pragu

Kuća
gori

MESEČAR

Tuguje jezero nebom
i vrba

Talasi
još nije mrak

Škripe
vrata

Vri
trg

Hodaš
dok ne zaspiš

CAREVNA

U mrtvoj potopljenoj šumi,
susretali smo se
Olga B. i ja, u magli jutara, u predvorju nekog –
busenima sena ocvetalog polja i izgorele trave.
Ona beše bela i potpuno bosa,
šljunak osenčen vlagom kao dodirivaše nju i njene pustinje.

Sa ciganskih raga ispod niz drum,
stihovi koje čuh i reči,
oboriše mi pogled i dotaknuše lice;
u pesmi toj –
dodirivah nju i njene pene,
uz pogled oboren i mesečine.
U procvetaloj noći,
nabijenoj mirisom duda i nehotičnog sećanja,
kroz nasukane ravnice,
crnim talasima neka reka zapljuskivaše trave.

METANOIA

za Ingeborg Bahman

Svoje telo
Rastavljeno od užasa i rita
Posuto kamiljim biljem
Crnom zorom
Ispratila je vatrom niz reku
Ostavši sama

Milina
Kao malina
U očima žene
I nežna je
Kada je nazovu majkom
Od srca zaplače
Mrtva u svojoj haljini
U vlažnoj ulici
Ona se tada splela
Znala je igre glasovira
I nosila košulju od breskve

V DEŽELI BOGOV PLEŠEM Z BOGINJAMI

Sanja Pregl

1

Navidezna mirnost pokrajine se sklada z mojo prezenco.
Vse je večno, negibno, izpolnjeno.
Konec in začetek ne obstajata. Vse je in ničesar ni.

To je slika, ki jo nepozoren opazovalec ošine in spusti iz spomina.
Prepričan, da nič ne obstaja.

Pod navideznostjo niča vse vre od dogajanja.

2

Belina se razteza.
Tišina se bohoti.

Pod površino se nabirajo misli.
Vročina združi kapljice in napne bolečino.
V belino vstopi modro oko.
Lepota reže v srce.

Razleže se pok.
Kapljice se razkropijo.
Navidezna mirnost se vrne.

Drugačna stopam po deželi bogov.

3

Napeta opna modrine se je razletela.
Najstarejši bog je žrtvoval svoje oko.

Enooki Odin1 ima odgovor na vsa vprašanja.

4

Ker sem prosila za razlago najine zgodbe, so me bogovi povabili k sebi.
Pokazali so mi najino zgodbo skozi svoje oči.
Povedali so mi zgodbo, kot so jo krojili sami.

Mojo zgodbo. Hipno.
Zgodbo vseh. Večno.
Zgodbo, ki ne obstaja.

Prijeli so me za roko.
Lačna dotika sem jim sledila.

5

Prisluhneš vsem zgodbam.
Razen moji.
Moja se ti zdi presvetla.
Očitaš ji pomanjkanje doživetij,
ki bi jo obarvala v têmo in ji odvzela veselje.

6

Besede so pojedle vse, kar bi se lahko lepega zgodilo.

7

Ljudje smo narejeni po božji podobi.
Bogovi so ustvarjeni po vzorcu ljudi.

So se bogovi rodili iz domišljije ljudi
ali so oni izklesali prva človeka?
Moškega in Emblo.
Aska iz jesena. Žensko iz bresta.

Njega iz svetega drevesa2 kozmosa.
Njo iz edinstvene drugačnosti.

8

Moje telo častiš, ker služi tvoji nasladi.
Moje besede častiš, dokler povzdigujejo tvoj napuh.

Moje misli navidezno častiš, da jih delim s teboj.
Skušaš jih krotiti kot hordo podivjanih konj.
Želiš jih usmeriti v svoj hlev.
Jih udomačiti in podrediti svojim potrebam.

Igraš se bogove, ki dresirajo ljudi.

9

Po beli pokrajini so raztreseni v pisanih skupinah.
Beli, črni, rjavi, lisasti.
Svobodni se nastavljajo vetru, dežju, soncu, snegu.
Premike zemlje in divjanje neba naravno sprejemajo.
Prevzetnosti ljudi se posmehujejo.

Sprejemajo človeško dresuro,
kot prilegajočo se obleko,
ko sledijo ustroju sveta,
ki so ga oblikovali bogovi.

10

Z mamljivimi besedami si me zvabil na žrtveni oder svojega preživetja.

11

Oplazila me je tvoja prezenca.
Bežno. Večkrat. Nenapovedano.
Očarala me je.
Vsakič.
Hlepela sem po opojnosti.
Iskala sem jo. Iskala tebe.
Namensko. Nenasitno. Neprestano.
V tebi sem prepoznavala božanstvo.
Mir, nedolžnost in lepota so žareli iz tebe.
Prevzel si Balderjevo3 podobo.

Poklanjal si se mi po kapljicah.

Navržena beseda.
Nežen hipni dotik,
ki se morda niti ni zgodil,
a sem ga zaznala v globini sebe.

Pogled radovednih oči, ki so mi darovale vznemirjenost.

Vse pogosteje sem bila deležna prhe tvoje prisotnosti.
Osvežitev je bila vsakič globlja.
Prerojeno sem stopala po svetu.
Kaplje sobivanja so našle pot vame.

Nosila me je blaženost čistega predajanja.

12

Za roko sem te vodila po medprostoru vsega.
Pretvarjal si se, da je to lahko tudi tvoj svet.
Za roko si me vodil po svetu konkretnosti.
Poskušala sem se prepričati, da bi vzljubila tvoj način bivanja.

Odlična sva bila v držanju za roke.
Vse okoli naju je razpadlo,
roke pa so še vedno iskale druga drugo.
Hlepele so po prepletenosti.

Še zadnjič sva prepletla prste, da bi se potegnila v najinost.
Vsak se je potapljal v svoj svet.
Prsti so se razpletli.
Najinost se je razpustila.

13

Firgga4 je videla moje solze, preden sem te spoznala.
Preden sem katero do njih pretočila.
Ni mi šepnila opozorila in vrgla sem se v tvoj objem.

Kraljica bogov me je obiskala, ko sem jokala.

Lahko bi mi prihranila solze, sem ji oporekla.
Nikoli nikomur ne razkrijem svojih videnj, je blago pojasnila Odinova žena.
Čemu potem opazuješ prihodnost, sem jo vprašala.

Boginje jokamo s tabo, je odvrnila.

14

In če se bogovi ne bi igrali z nama?
In če se ne bi prepuščala svojim sanjam o najini vsemogočnosti?
In če bi se vsega lotila še enkrat?
In če najinost ne bi nikoli obstajala?

Kako bi bilo, če najina zgodba ne bi bila le kopija vseh ostalih?

15

Verjameš v bogove. V ureditev, ki so si jo izmislili.
Kljub sočutju do vsega živečega tradicija usmerja tvoje misli.
Navidezno razsvetljenost, ki jo razkazuješ kot bleščeč nakit,
kazi ponarejenost, ki ne more ubežati pozornemu pogledu.

Usta so polna besed, ki jih sipaš okoli,
a se ob nastale kupčke črk spotikaš.
Telo ne sledi besedam.
Dejanja te postavljajo na laž.

Nosil bi me po rokah in postavljal na prestol tvojega kraljestva.
Občudoval bi me in me častil. Dokler bi igrala tvojo igro.
Dokler bi zadostila vsem tvojim muham
in se podredila tvoji prikriti težnji po prevladi.

16

Hvališ se, da si drugačen od moških. Bogov.
Svojo naravo prikrivaš,
da lahko v mrežo navidezne enakovrednosti loviš žrtve.

Nasedla sem tvoji podobi sladkosti in se ujela.
Ko sem ugotovila prevaro, je bilo prepozno.
Vse bolj se je mreža tvojih namer lepila name.
Nisi me hotel izpustiti in si jo še tesneje ovijal okoli mene.

V najin neenakovreden ples so posegle boginje.
Naše solze so mreži vzele čarobno moč.
Razpadla je in lahko sem pobegnila.

Preklinjal si bogove, jaz sem boginje začela častiti.

17

Spotaknila sem se in pristala v najini zgodbi.
V zgodbo si vstopil z odločnim korakom.
Brez uvoda sva usklajeno dihala sobivanje edinstvenosti.
Smeh naju je obdajal in povezoval.
Sreča in blaženost najinosti sta naju pripela na dogajanje.
Vse je bilo mogoče. Vse je bilo večno.

Spotaknil si se in odneslo te je iz najinosti.
Začudenost me je opogumila.
Z odločnim korakom sem zapustila slutnjo zgodbe.
V razletenem spominu sem iskala delčke konca.
Delčke začetka. Delčke sebe.

Bragi je razporejal moje besede.
Bog poezije in lova mi je usmerjal misli.
Delčki so se začeli sestavljati.

Božanskost poezije je ukrotila nagon lova.
Bragi je nizal moje verze v nežne tokove.

18

Vzcvetela sem.
Polna upanja sem razpirala cvetne liste.
Tvoja pozornost in prisotnost sta me hranili.
Nadejala sem se sončnosti,
pričakovala svetlobo blaženosti,
a name si polil svoj brezup.

Dneve si mi barval s têmo, s katero nisem znala živeti.
Prepojenost s črnino sem zavračala.
Hlepela sem po svojemu lahkotnem dihu prosojnosti.

19

Teža tvoje tême je legla name,
kot pozen sneg pokrije zgodnje cvetove.
Navidezna mehkoba,
ki s sabo nosi hipni konec.

20

V najinost so se začele vtihotapljati razpoke.
Kapljice so drobne razjede negotovosti poglabljale v prepade.
Svetova sta se razdvojila in se začela oddaljevati.
Še tako močan in elastičen Bifrost, mavrični most,
ki povezuje svet bogov in svet ljudi,
ju ni uspel več povezovati.
Asgard, svet bogov, in Mitgard, svet ljudi, sta izgubljala povezavo.

Tavala sem v svetu ljudi, ko si se ti potikal po svetu bogov.
Ali je bilo obratno in si se le od daleč zgledoval po bogovih?
Po bogu. Po glavnem od njih.

Prevzetnost enačenja z njim te je zapeljala v iskanje modrosti.
Želel si najti rešitev, ki bi naju ponovno zvezala.
Očesu se nisi bil pripravljen odreči za še tako široko védenje.
Slutil si, da najinosti to ne bo rešilo.
Poslužil si se druge Odinove rešitve.
Obesil si se na drevo, da bi brez pretirane žrtve zgrabil razsvetljenost.
Brcal si, se premetaval, a vztrajal v trmi dokazovanja, da se boriš za naju.

Iz tebe so letele besede,
ki naj bi naju povezale na sredini mavričnega mostu,
a so Birfost le raztezale.

Odin te je ponovno pretental. S tabo ni delil védenja,
da se ljudje ne morejo posluževati božjih rešitev.
Ukanil te je, da si se predal.

Z glavo navzdol, zvezanimi udi in visečim telesom
si odprl pot mogočni têmi,
ki obdaja svetove.
Naseljevati se je začela v tebi in ugasnila vse iskrice zametka rešitve.
Dolge dni si vztrajal, dokler končno nisi obupal.
Nerodno si se postavil na noge.
Še vedno sva bila vsak v svojem svetu.
Tvoje zaigrano žrtvovanje ni delovalo.

21

Bila sem se pripravljena predati vsem tvojim mislim,
namenjenim neodobravanju
mojega načina bivanja.

Ob tvojih mislih o moji tebi tako ljubi krhkosti,
ki si mi jih zavite v celofan nizal za darilo,
sem začenjala izginjati.

22

Opeval si svojo nepomembnost.
Razbijal vsa ogledala.
Izogibal si se odsevom,
ki so ti želeli kazati tvojo podobo.

Neprestano si zahteval moj pogled.
Potapljal si se vanj.
Nisi si me želel spoznati.
V pogledu si opazoval sebe.
V mojih zrklih.
V mojem srcu.
V mojem občudovanju.

Tvoja lakota po veličini,
preoblečena v skromnost,
ki je bila premajhno oblačilo,
je pohlastala vse besede najine zgodbe.

23

Zagledan si vase na prikrit način.

24

Obstajala sva.
Ti.
Jaz.
Midva.
V teku življenja sva si stkala najinost.
Za hip sva bila eno.

Najinost je minila in hkrati traja večno.
Vračam se vanjo za drobne trenutke in sem srečna.
Vračaš se vanjo za drobne trenutke in trpiš.

Minljivost se naju je dotaknila.
Prekmalu in hkrati prepozno.
Lahko bi imela le lepe spomine.
Lahko bi dalj časa tonila v lepljivo têmo.

Minljivost je pokazala mnogo svojih obrazov
v vseh obdobjih najinosti.
Jaz. In. Ti.
Midva.
Vznesena. Srečna. Začudena. Nesrečna.
Ti. In. Jaz.
Vsak zase.
Nesrečna. Začudena. Srečna.
Ti. Midva. Jaz.

Najinost obstaja v večnosti.
V nekem trenutku neskončnosti je vseobsegajoča.
Če ne bi bilo minljivosti, najinosti ne bi užila.
Če ne bi užila najinosti, se najina zgodba ne bi ponavljala
v vseh kadarkoli povedanih zgodbah.

25

Izkušnja minljivosti je univerzalno edinstvena. Najine misli obarva v različna občutja.

Napolnjuje me z navdušenostjo vseh možnosti.
Vse se bo končalo in dogajalo se bo znova in znova.
Napolnjuje te z obupom pomenskosti obstoja.
Vse se bo končalo in sledil bo nič.

26

Vedno znova izbereš
domačnost uničujoče tême
namesto neznane lahkosti bivanja.

27

Življenje naju je klesalo na enak način.
Prepričana sva bila v podobnost najine zgodovine.
Pripovedovala sva si zgodbe, ki so zrcalile zgodbo drugega.
Tvoja preteklost se je zdela enaka moji.

Dleta so v naju izoblikovala
enake vdolbine,
enake poteze,
podobne oblike.

Vsi ljudje smo izoblikovani enako.
Vsi smo Emble in Aski.
Bogovi se zabavajo nad našo samovšečnostjo,
ko iščemo zgodbe naše edinstvenosti.

28

Čista sva vstopila v najin ples.
Pravilnih korakov nisva poznala.
Usklajenost premikanja naju je navduševala.
Prepustila sva se gibanju.

Popolnost sobivanja naju je nosila na krilih.
Nedolžnost je preplavila misli.
Odgnala je vse pomisleke preteklih izkušenj.
Blaženost breztežnosti odnosa je napovedovala neskončnost.

Vsak nov korak je postajal temelj dosmrtne povezanosti.
Lahkotnost povezanih gibov je bila navdihujoča.
Verjela sem, da je to resničnost obeh,
a ti si le sledil božjim navodilom za ples v paru.

29

Zagotavljala sva si, da nama je Urd5 določila enako preteklost,
ki sva jo končno prepletla in združila v eno.
Verjela sva, da sva identična. Da se ujameva v vseh detajlih.
Nizala sva si le tista videnja in spomine,
ki so dokazovali najine želje, projicirane v resničnost.

Prepričevala sva se, da nisva Ask in Embla.
Najina osnova in notranjost se nista razlikovali.
Izdelana sva iz istega drevesa, sva si polagala besede na jezik,
si v sanjah ustvarjala želene slike,
si v budnosti tkala tančico prevare.

Lahkost bivanja tega trenutka nama je namenila Verdandi6.
Obema. Meni nebeško, tebi neznosno.
Neopisljiva lahkost bivanja,
ki se je zažrla v vsako celico mojega telesa,
je tebi prikazovala nepremostljive ovire.

Nosila me je v višave,
ti si se pogrezal v spodnje svetove.
A prepričevala sva se, da sobivava
v blaženi povezanosti hipnega doživetja.

Zaverovana, da bo ljubezen premagala vse ovire.
Da bova izjema. Da bo najina zgodba izstopila iz neskončnega ponavljanja zgodovine.
Vse okoli naju se bo stopilo in obstala bova kot eno. Za vse večne čase.
Vsaj za čas najinega tuzemskega bivanja.

Nisva slišala smeha Skuld7. Namenila nama je drugačno prihodnost.
Od prve slutnje najine ljubezni se je razlegal okoli naju,
a sva bila zanj gluha. Zatiskala sva si ušesa.
Če ga ne slišiva, ne obstaja, sva prepričevala vsak sebe.
V očeh drugega sva opazovala, če smeh odmeva tudi v njem.

… če bi si priznala, da ga slišiva.
… če bi se o njem pogovarjala.
… če ne bi bila prevzetna in se ne bi naselila v svetu bogov.

Morda.
Morda.
Morda.

Morda bi se vse tri Norne,
sestre, ki skrbijo za izvir usode,
odločile drugače.

... nikoli se ne bi srečala.
... za vedno bi bila skupaj.
A midva nisva pomembna.

Najini vlogi v zgodbi vsega obstoja sta nepomembni.
Ob zalivanju svetega drevesa, njihovi večni nalogi,
sva bila Nornam le trenutek zabave in kratkočasja.

30

Jezero katrana,
bleščeče v soncu,
te vabi s svojo črnino.

Vsakič znova sedeš na tobogan,
ki te z mešanico užitka in strahu
katapultira v lepljivo gmoto.

Têma ti je tako domača,
da brodiš po dnu jezera,
upočasnjen z obdajajočo maso,
ki daje tempo tvojim mislim.

Sanjaš o vseh možnostih lahkotnega bivanja,
a se ne odrineš od dna, ki ti je tako ljubo.
Misel, da bi se rešil lepljive črnine,
je strašljivejša od zapora znanega.

31

Loki8 se je krohotal in snoval svoje norčije.
Najbolj zvijačen in prekanjen prebivalec Asgarda
se je poigraval z najino zgodbo.

Usmerjal je tvoj pogled.
V spanju ti je kazal podobo Hel9.
Videl si le lepo, svetlo polovico obraza njegove hčere.
V sanjah, prepletenih z inserti paranoičnih budnih trenutkov, si se pajdašil z njo.
Grozno, temno polovico njenega obraza si le slutil.
Privlačila te je njena skrivnostna srhljivost.
Uspelo ji je vsaditi seme nejevere v najinost. Zaklela te je k molčečnosti o vajinih druženjih.
Mamila te je v svoje kraljestvo devetega sveta,
kjer kraljuje območju nenasilno umrlih.
Kraljica nečastnih mrtvecev.

Plesal si z njo in plesal si z mano.
Z vsako svoj ples.
Čas si delil med naju.
Čas zanjo je prevladal. Njen ples ti je bil zapeljivejši.
Vajine korake si začel vstavljati v najin ples. Hoditi sva si začela po prstih.
Zapletala sva se, a še sva verjela v neskončnost usklajenosti najinega gibanja.

Najin ples si vse bolj barval v ritem vajinega.
Sanjaril si o Helheimu10, kraljestvu svoje druge soplesalke.
Spotikala sva se in pogosto sva se znašla na tleh,
dokler nisva dokončno obležala.
Vsak zase. Daleč stran od drugega.

Roke sva si stegovala naproti, a se nisva več dosegla.

Besede so tavale v medprostoru, se zaletavale in prepletale.
Zaživele so svoje življenje.
Odbijale so se od naju.

Tudi Hel se je ločila od tebe.
Ni te spustila v svoj svet, čeprav si glasno trkal na njena vrata.
Njena vloga je bila opravljena.

Oče jo je poslal v naslednjo zgodbo.

32

Slišim Lokijev krohot.
Zadovoljen je.
Uspela mu je še ena navihanost.
Ob tej ni trpel noben od bogov.

Za to potegavščino ne bo kaznovan.

33

Najina zgodba se je dogajala v medprostoru besed.
Cvetela je v medprostoru misli.
Tam sva dihala in bila srečna.
Medprostor je napolnjeval smeh.
Dvigal naju je v višave,
se zaletaval v vogale besed in jih odrival.

Smeha ni več.
Vogali so ostri in naenkrat tako zelo blizu.
Medprostor se je skrčil.
Najina zgodba je izpuhtela.

Bivam lahko le v medprostorih oprijemljivih stvari.
Ko razširim roke, lahkotno diham,
se smejim in plešem v ritmu vibracij neobstoja.
Bivaš lahko le v konkretni opredeljenosti.
Ko ni vmesnega prostora.
Ko te objema konkretnost in ti možnost oprijema daje varnost.

34

V medprostorih obstoja,
ko se gibljem z zaprtimi očmi,
si izpolnitev mojih sanj.
Zlivava se drug v drugega.
Ne vem, kje se začenjam in kje se končuješ.

Ko se oprijemam vogalov konkretnosti,
s pogledom tavam po labirintu najinosti,
te ne prepoznam.
Z odprtimi očmi to nisi ti.
Ko te gledam, se tvoja podoba razblini.

Ne prepoznam se, ko ne plešem svojega plesa.
Ko zamižim, je vse mogoče.
A ne želiš medprostorov.
Ne želiš slepega plesa v neoprijemljivi večnosti.
Vse želiš poimenovati in spraviti v predale.

35

Kako sva sploh lahko vstopila v isto zgodbo?

Povezala naju je boginja ljubezni,
Freya11 je dar privlačnosti in vojne prepletla z darom spolnosti.
Prekrila naju je s perutjo svojega pernatega plašča.

Skrita pod njeno perutjo
sva začarana drug v drugem uzrla večnost.

36

Ob luči sonca se pretvarjaš,
da trgaš s sebe okove tesnobe.
Ob blagodejni domačnosti noči,
si jih željno nadevaš.

Boginja noči,
tebi tako draga Nótt,
kuje okove s teboj.

37

Moški. Gospod. Bog.
Moj. Moj. Moj.

Bivala sva v svetu bogov.
Stopala sva po Asgardu.
Bila sva božanstvi. Drug za drugega.
Za bogove sva bila njihova brat in sestra.
Ena izmed njih. Enaka med enakimi.

Azi12 so posvojili tebe,
jaz sem bila ena od Vanov13.

Večnost je bila najina.
Večnost je najina.
Večnost bo najina.
V večnosti skupaj sva eno.

Droben trenutek nepazljivosti je bil dovolj.
Nisva ga prepoznala.
Nisva ga zaznala.

Opazovala sva ga z zamikom, zato se je spretno izogibal razumevanju.
Pretkan rušilec vsega božanskega
ga je premeteno vtihotapil v najino zgodbo.

Preoblečen v nasvet večne ljubezni
je pretental stražarje na obrambnem zidu najine enosti.

Zagrizel si v nastavljeno božje jabolko,
ki jo je v košaro jabolk iz najinega sadovnjaka pomešal Loki.
Idunn14, čuvajka jabolk nesmrtnosti, svojih jabolk ni pogrešila.
Vsak dan je podtaknil novo jabolko.
Vsak dan si željno zagrizel vanj.
Izmed vseh si vedno izbral jabolko za bogove.
Učinek čarobnosti ni bil hipen.

Bogovi vsak dan pojedo eno njeno jabolko.
Ne postarajo se niti za dan.
Ti si vsak dan pojedel eno njeno jabolko.
Leta so odpadala s tebe.

Fant. Fantič. Fantek.
Moj. Tvoj. Nikogaršnji.

Najinost se je porušila,
preden je Idunn odkrila vsakodnevno krajo in te posvarila.

Učinek je bil nepopravljiv.
Med naju so se vtkala stoletja.
Nisva se več prepoznavala.
Naenkrat sva tavala vsak po svoji poti.

Ženska. Fantek. Idunn.

Preklinjali smo Lokija, ki se je na varni razdalji valjal od smeha.
Važil se je z uspelo prevaro v pozornosti bogov,
ki so uživali v predstavi.

38

Pogovarjala sva se s pogledi in dotiki.
Medprostori besed so nama polnili enost.
Vse je bilo mogoče.
Vse je bilo popolno.
Vse se nama je prilegalo.

Z besedami so prišli zapleti. Nisva se več razumela.
Ratatusk15 je med nama prenašala stavke, kot zna le ona.

Veverica, izurjena v prenašanju sporočil
od korenin svetega drevesa,
do njegovih najvišjih vrhov.
Med požiralcem trupel Nidhoggom16
in orlom, ki z vrha drevesa opazuje vse svetove,
prenaša njune besede.

Na svoji poti jih nalašč spreminja.

Za razdaljo med nama je potrebovala vsakič več časa.
Nekega dne je pot postala predolga.
Ni se ji je več dalo premagovati.
Nisva si mogla več izmenjati besed.
Zavladala je tišina.

Za pogovore dotikov in pogledov sva bila že preveč vsak k sebi.

39

Plaziš se po dnu tolmuna in se oprijemaš vsega,
kar ti pride pod roko.
Tolmun je postal tvoje domovanje.

Že davno bi lahko zaživel drugače.

Izgubil si nešteto neponovljivih trenutkov.
Izuril si se v prepričevanju,
da ne moreš ničesar spremeniti.

Tisoče dni si užival v udobju pozornosti,
ki si je bil deležen ob opevanju svoje tesnobe,
kot da bi korakal proti soncu.

40

Dnevi so naju združevali,
noči so med naju vrivale razdalje.
Potapljala sem se v sanje,
ko si ti raziskoval odtenke tême noči.
Nevzdržnosti si skušal ubežati
z nenavadnimi ponavljajočimi se opravili.
S škarjicami za nohte si vsako noč strigel peresa na obleki,
ki sem jo dobila v dar od Freye.

Ničesar nisem opazila,
dokler nekega dne nisem mogla več leteti.
Oblekla sem obleko, se pognala v višave svobode
in brez diha strmoglavila.
Začudeno sem opazovala obtolčene okončine.
Kri je pronicala skozi obleko
in prikazovala pristrižena peresa,
ki so v svoji belini delovala cela.

Prepričeval si me, da s peresi in obleko ni nič narobe.
Prepričeval si me, da nikoli nisem znala leteti.
Prepričeval si me, da je življenje brez kril boljše.

Spregledala sem in uvidela tvojo pravo naravo.
Zatiskala sem si ušesa pred tvojimi besedami.
Začela sem nabirati peresa, učila sem se jih tkati v obleko.

Poletela bom.
Vstopila bom v občutek božanskosti.
Boginje me bodo sprejela medse.
Brez strahu bom sanjala,
ker bo moja nova obleka varna pred tabo.

Boš nehal raziskovati têmo
ali naj skrijem škarjice za nohte?

Nobena ženska in boginja nikoli več ne sme ostati brez svojih kril.

41

Tvoja têma je polna razočaranj, strahov in samopomilovanja.
Tkeš jo iz neuresničenih pričakovanj.
Nemoč vseh prizadetih odseva v tvoji navidezni želji po osvoboditvi.

Družiš se s Thorom17 in Tyrom18,
vpeljujeta te v veščine groma, bitk in vojn,
da polnita tvoj domači tolmun s slutnjo grozodejstev.

42

Zbiraš zgodbe.
Seciraš jih do neprepoznavnosti,
da najdeš slutnjo groze.
Seme slutnje skrbno neguješ.
Nežne ideje gojiš v bogata grozodejstva.

Vsemu pripisuješ nepopravljive razsežnosti.

Uživaš v svoji stvaritvi,
ki jo daješ prijateljem na ogled.

Z naključnimi posnetki,
ki privabljajo pozornost,
slepiš sebe in opazovalce,
saj v slikah skrbno prikriješ lepote zgodb,
da jih nepozorni opazovalec spregleda.

43

Spretna prevajalca bežečih idej,
navajena iskanja pomenov,
skritih sporočil in nastavljenih simbolov,
sva vstopila v medprostor besed.

44

Labirint hodnikov
med skrbno sestavljenimi črkami
me nahrani. Nasiti tebe.

Tavanje v barvitosti navidezne praznine
razstira globine vedenja vsega,
kar prinese odsotnost misli.

Navidezno odsotnost napolnjujejo vse možnosti.

45

Ko sva si segla v roko,
sva izbrala vsak svojo različico zgodbe
in se kratek hip pretvarjala,
da živiva isto.

Razprla sva krila. Vsak svoja.
Poletela sva. Visoko.
En ob drugem. Združena.
Tako je bilo občutiti. Tako sva se videla.

A najin pogled je bil pogled Veðrfölnirja19,
sokola, ugnezdenega med orlove oči.
Perspektiva ga je prevarala.
Z vrha Yggdrasila naju je videl enega nad drugim.
Videl naju je povezana.

Verjela sva,
da je ta pogled najin.
A obstajala sva vsak v svojem od devetih svetov.

Zvezala sva se, da bi prevara trajala,
a povezanost je zaprla krila.
Strmoglavljenje je bilo neizbežno.
Pristanek trd. Neizogiben.

Ratatusk je zgledno opravljala svoje poslanstvo.
Nisva se več prepoznala v prejetih besedah.
Medprostori so pri prenašanju izginili.
Nadomestila jih je senca lune, ki naju je preganjala,
kot luno preganja njen volk.

46

Vstala sva. Polna upanja, a vsak v svojem svetu.

47

Bogovi so se krohotali, ko so opazovali igro, ki sva jo igrala zanje,
prepričana, da sva kreatorja svojega življenja.
Prevarali so naju.
Spisali so nama igro in vključili najine nezavedne impulze.
Scenarij je zadovoljeval njihovo lakoto po kratkočasju.

Nisva Embla in Ask.
V sebi nimava niti sledu bresta in jesena.
Sva le njuna nepomembna potomca,
ki bogov nisva prosila za dovoljenje, da postaneva par.

V prepričanju svoje vsemogočnosti
sva prekršila vse nepisane zakone.
Združila sva têmo in svetlobo,
kot nikoli ne moreta biti združeni.

48

Skupaj sva spoznavala sveto drevo.
Yggdrasil nama je pomenil skupno pot.
Po deblu sva se večkrat sprehodila,
od korenin do vrha krošnje in poklepetala z orlom.

Med vejami sva spoznala
vseh devet svetov kozmosa.
Najraje sva se sprehajala po mavrici,
ki povezuje sveta bogov in ljudi.

Spoznala sva šele drobec vsega,
ko so se najine poti že razšle.

Nič več eno. Odcepljena.
Razšla sva se. Se razvezala.

Têma se je vrnila v stare okove.
Svetloba je končno spet zadihala.

Vsak v svojem svetu sediva
naslonjena na deblo Yggdrasila.
Veverico ignorirava.
Listom šepetava vsak svojo zgodbo.
Preko mavrice si potujeta naproti.
Pomešali sta se.
Poslušava le slutnjo zgodbe drugega.
Listi šepet prenašajo med svetovi.

Zgodba najinega vzporednega bivanja
privablja nasmehe in solze naključnim poslušalcem.
Nič izvirnega ni v njej. Še ena zgodba o prevladi.

Boginje severa jokajo z mano.

49

To ni najina zgodba.
Ne moreva si je lastiti.
Našla sva jo.
Si jo sposodila.
Se z njo odela.
Prevzela že neštetokrat odigrane vloge.
Vedno enaka zgodba, vedno drugi igralci.

50

Obožuješ objem črnine.
Njena lepljivost te pomirja.
Slutiš idejo svetlobe,
a jo domačnost tême vsakič prepodi.

Têma je ti in ti si têma.

Zgrabil si me za gležnje
in me s sabo vlekel v lepljivo domovanje.
Katranu podobna gmota se mi je zažirala v vsako poro.
Tik preden bi se dokončno potopila,
sem se uspela izmuzniti tvojemu prijemu.

Izplavala sem.

A še vedno, vsak dan,
čistim tvojo têmo
v vsaki celici svojega telesa.

51

V vseh fazah najinega soobstoja
si dihal idejo večvrednosti.
Pronicala je iz tvojega bistva
in se razkazovala potuhnjeno vseobsegajoča.

Maske so bile prosojne.
Niso prekrile tvoje narave v celoti.
Če me vznesenost ne bi nosila na krilih,
moja pozornost ne bi spala
in boginjam ne bi bilo treba jokati z mano.

Njihove solze so se pomešale z mojimi.
Delile smo si bolečino enakih doživetij.
Postala sem boginja.
Boginje smo postale ženske.

Ponižanja, teptanja, ignoriranja
naj bi nam bila vaše priznanje.
Prevare, intimne vojne in posilstva
vaše darilo za naše preživetje.

52

Edinstvenosti najine enosti,
ki si jo postavljal na piedestal enkratnosti,
si videl le v neponovljivosti
najine človeške minljivosti.

Unikaten odnos, ki naj bi ga zgradila,
si želel klonirati iz odnosov drugih.
Drugih moških in njihovih žensk.
Očeta, strica. Brata. Prijatelja. Znanca. Boga.

Nisem se prilegala takšnemu odnosu
in nisem sledila tvoji ideji.
Odpeljal si me na razsodišče isto mislečih,
da bi mi skupaj naprtili krivdo, ki bi mi pristrigla krila.

Bolečino spoznanja neobstoja najinosti si pretapljal v obtožbe.
Svoja prepričanja si polagal v usta bogov.
So si bogovi izmislili najino zgodbo?
Nama je bila sploh dana možnost za vzporedni razcvet?

Morala bi biti gnojilo za tvoje cvetenje in ne cvet,
ki jemlje tebi namenjeno občudovanje.
Moja pisanost ne bi smela konkurirati
tvojemu bohotenju barv.

Vse si poklical v bran, da bi dokazovali edini možen način sobivanja.
Odin, Tyr in Thor ti niso bili dovolj.
Zevsu si odprl vrata, da bi uporabil preobleke in trike,
kot jih je za osvajanje neosvojljivih izuril do potankosti.

Niso me zapeljale ne podobe ne besede.
Jeza bogov se je mešala s tvojo.

53

Kako si drznem ne ubogati?
Kako si drznem delovati drugače?
Kako si drznem upoštevati lastne želje, sanje in potrebe?

Ponižno bi morala poklekniti.
Na žrtveni oltar odnosa položiti svoje bistvo.
Mojo lupino bi z lahkoto usmerjal v svojo vizijo zgodbe.

54

Trenutek enosti, ko so nama bile na voljo vse možnosti,
ko sva se potopila v navidezno odsotnost vsega in sva imela vse,
raztezam in krčim v utrinku doživetja.
Trenutek traja večno in ne več kot dih.

Tvoje objokovanje minevanja časa
ti je vzelo moč čarovnije.
Plavaš v têmi večnosti,
ki jo napolnjujejo strele somislečih bogov.

Z bogovi ste si želeli prikrojiti svet po svoje,
kjer smo boginje le za okras in izpolnjevanje vaših želja.

55

V meni so divjali viharji,
ti pa si videl le še mojo zunanjo podobo.
Očital si mi, da sem le opazovala dogajanje, medtem ko si ti iskal najinost.
Obtoževal si me, da se ti nisem podredila.

Med naju si spustil črnino tolmuna.
Najinost si prepojil s katranom, zato sem jo zapustila.
Enost se je razcepila nate in name.

Vsak na svojem svetu sva. Obkrožen z drugačnimi bitji.

Od najine povezanosti sta ostala le Sol in Mani.
Boginja sonca in bog lune,
ki ju preganjata volkova,
kot naju preganjajo spomini in slutnje najinosti.

56

V sebi nosim grozote,
o katerih se ti ne sanja.

Ti mi opevaš svoje praske
in zahtevaš sočutje.

57

Vse kadarkoli doživete
nedovoljene dotike,
pohotne poglede,
nasilne posege v moje telo
moških, ki sem jih srečevala od rojstva,
sem počasi prežvečila in izpljunila.

Dolgo je bila praznina.

Po kapljicah sem nabirala upanje
in ga spreminjala v moč.
S prejokanimi solzami
sem osvetljevala kotičke,
kamor je bilo še temne misli
strah zatavati.

Jok boginj me je osvobodil ječe nemoči.

58

Tisočletja zatiranja,
podrejanja in izkoriščanja,
ki se dogajajo iz dneva v dan,
in jih ženske in boginje
čutimo v vsaki celici svojega telesa,
nam dajejo moč,
da stopimo iz praznine.

59

Ne moreš si zamisliti bolečine,
ki napaja srečo vsakega trenutka.
Strahovlada, ki ste si jo moški z bogovi udomačili,
vam služi za izgovor slepote.

Dneva ne bi preživeli,
če bi bili deležni vaših vsakodnevnih posilstev, teptanj in prisil.

Grobih posegov moških v
misli, ravnanja in telesa žensk,
ki jih brez kančka slabe vesti vršite iz dneva v dan,
ob tem, ko zase zahtevate sočutje.

60

Vsako jutro, ko sem se zbudila ob tebi,
sem se zbudila v grozo Sif

20 tistega dne,
ko ji je Loki ostrigel lase.
Ker se je Thoru brez las zazdela grda,
je zanjo naročil nove.

Ko ni bila več po njegovih pričakovanjih,
se je obema podiral svet.

Medtem ko so škrati kovali lase,
si je Sif s pomočjo prejokanih solz tlakovala pot iz ječe omejenosti,
kamor jo je pod težo svojih prepričanj o grdoti zapeljal Thor.
Ravno se je izvlekla iz tême in zasijala,
ko so nanjo postavili nove zlate lase.

Thoru se je zazdela lepša kot kdaj koli.
V hipu je pozabil, kakšna je bila brez las.
Skovani zlati lasje so prevzeli njeno svetlobo
in Sif ponovno postavili v kletko.

61

Tudi božja postelja ni varno zatočišče
kaj šele tista, v kateri sem spala ob tebi.

62

Potopila sem se v pomirjenost.
Vsak dan stopim pod prho sreče.
Ne pustim si več vzeti radoživosti.
Težo grozodejstev sem preobrazila.

Vsega, kar se mi je od rojstva dogodilo.
Vsega, kar se ženskam dogaja od rojstva Emble.
Vsega, kar doživljajo boginje
od začetka njihovega časa.

S prejokanimi solzami
sem tlakovala stopnice iz tême.
Veselje je moj vodnik po poti življenja.
Nepričakovani udarci me spodnesejo.

Včasih se spet znajdem na dnu.

Nikoli se ne oprimem lepljivih tal tolmuna.
Vsakič zgradim dodatno stopnico
in têma se ne lepi več name,
ko stopam iz jezera katrana.

63

Ker nisem bila po tvojih pričakovanjih,
si vzel spanec mojim nočem.

64

Razbita pričakovanja
in želje razporejam na mizo.
Sestavljanka je nerešljiva.
Koščki so premajhni in nimam pravega lepila.
Projekcijo želenega si predvajam v sanjah.
Daje mi upanje.
Vleče me dalje.
Barva mi svet s svetlobo.

65

Vate sem vstavila svoje verjetje.
Videla sem te, kot sem si te želela.
Občudovalca in častilca svobode.
Svoje in moje.
Z roko v roki potujeva in lahkotno lebdiva.

Bogovi so te ustvarili po svojih željah.
Si tak, kot vsi, ki jih poznam.
Želel si me zasužnjiti. Si me podrediti.
Me zapreti v kletko in imeti le zase,
ko bi začutil potrebo po meni.

Kot ptica, ki krajša čas s petjem,
naj bi te obsipavala s svojim bistvom.
Dihala naj bi zate, sijala v tvojo têmo, izpolnjevala tvoje želje.
Ko me ne bi bilo več, bi me izpustil.
Kot bogovi delajo z boginjami, zaprtimi v zlate kletke.

66

Verjela sem, da si imun na težo zgodovine,
da si eden redkih, ki mu tradicija ni izprala možganov,
eden tistih, ki ne gleda na ženske z moškega piedestala navidezne moči.

Resnica me je raztreščila.
Neuresničene iluzije so pregnale tudi moje sanje.
Za čas, da je bolečina prešla.

67

Najina zgodba se je končala.
Kot mnogo zgodb.
Kot se končajo pravzaprav vse zgodbe.
Najlepše.
Ljubezenske.
V vseh oblikah.
Konec me je raztreščil.
Bolečina je bila neopisljiva.

Boginje so me poklicale k sebi.

68

Svoboda je luč življenja v vseh niansah sobivanja.
Odnose zavije v ljubezen.
Ljubezen omogoči popolno sožitje.
Sožitje nosita svoboda in ljubezen na svojih krilih.
Krog je sklenjen.

Bivam različne oblike odnosov.
Moja zgodba traja.

Boginje severa so jokale z mano.

69

V deželi bogov plešem z njimi radostni ples.


1 Odin: najvišji in najstarejši vseh nordijskih bogov. Ima le eno oko, ker je drugo zamenjal za modrost. Vedenje je dobil tudi tako, da se je za devet dni navezal na drevo z glavo navzdol. S tem je spoznal rune. Friggin mož.

2 Yggdrasil: sveto drevo – jesen, okoli katerega je devet svetov, med katerimi se lahko prehaja.

3 Balder: nordijski bog lepote, nedolžnosti in miru.

4 Frigga: Kraljica nordijskih bogov, ki lahko vidi v prihodnost, a je nikomur ne pove. Odinova žena.

5 Urd: ena od sester Norn. Določa preteklost. Njeno ime pomeni usoda.

6 Verdandi: ena od sester Norn. Določa sedanjost. Njeno ime pomeni postati.

7 Skuld: ena od sester Norn. Določa prihodnost. Njeno ime pomeni, kar je namenjeno.

8 Loki: neprestano uganja norčije in mnogokrat zagode hude zaplete. Nekatere tudi popravi. Odinov krvni brat.

9 Hel: pol obraza ima belega in lepega, pol črnega in groznega. Je poglavarka Hela, sveta nečastnih mrtvecev, ki niso plemenito umrli v bitki, temveč zaradi starosti, bolezni, nesreče. Lokijeva hči

10 Helheim: deveti svet. Domovanje nečastno umrlih, ki mu vlada Hel.

11 Freya: nordijska boginja plodnosti, ljubezni, spolnosti, pa tudi vojne, prerokb in privlačnosti. Je lepa, čutna in nosi pernat plašč.

12 Azi: nordijski bogovi in boginje, ki imajo utelešene naravne sile.

13 Vani: rod nordijskih dobrohotnih bogov plodnosti.

14 Idunn: azkovska boginja. Čuvajka jabolk nesmrtnosti, ki bogovom dajejo večno mladost. Žena Bragija, nordijskega boga poezije in lova.

15 Ratatusk: veverica, ki živi v vejah Yggdrasila

16 Ratatusk: veverica, ki živi v vejah Yggdrasila

17 Nidhogg: zmaj, ki živi med koreninami Yggdrasila in jih jé. Uklel je orla, ki živi v vejah svetega drevesa. Jé trupla umrlih morilcev, posiljevalcev in tistih, ki so prelomili zaprisego.

18 Tyr: nordijski bog vojne.

19 Veðrfölnir: sokol, ki sedi med očmi neimenovanega orla, ki se nahaja na vrhu svetega drevesa Yggdrasil.

20 Sif: nordijska boginja, povezana s plodnostjo, družino, zakonsko zvezo. Thorova žena.

BAILANDO CON LAS DIOSAS EN LA TIERRA DE LOS DIOSES

Sanja Pregl

1

La aparente tranquilidad del paisaje armoniza con mi presencia.
Todo es eterno, inamovible, completo.
El fin y el comienzo no existen. Hay todo y no hay nada.

Es la imagen que un observador descuidado ve de reojo y deja ir.
Convencido de que no hay nada.

Debajo del aparente nada, todo hierve de actividad.

2

La blancura se extiende.
El silencio abunda.

Bajo la superficie se acumulan los pensamientos.
El calor junta las gotas e infla el dolor.
A la blancura entra un ojo azul.
La belleza cala en el corazón.

Se oye un trueno.
Las gotas se dispersan.
Vuelve una tranquilidad aparente.
Otra camino por la tierra de dioses.

3

La tensa membrana del azul explotó.
El dios mayor sacrificó su ojo.

Odín1 de un solo ojo tiene respuesta a todas las preguntas.

4

Como había pedido una explicación de nuestro relato, los dioses me invitaron a pasar.
Me mostraron nuestro relato a través de sus ojos.
Me contaron el relato tal y como lo habían forjado ellos.

Mi relato. Fugaz.
El relato de todos. Eterno.
El relato que no existe.

Me tomaron de la mano.
El hambre de piel me hizo seguirles.

5

Prestas atención a todas las historias.
Menos a la mía.
La mía te parece demasiado ligera.
Le reprochas la falta de vivencias
que la teñirían de oscuridad y le quitarían alegría.

6

Las palabras se comieron todo lo bello que pudo haber sucedido.

7

La gente estamos hecha según a la imagen divina.
Los dioses están hechos según el patrón humano.

¿Nacieron los dioses de la imaginación de la gente
o fueron ellos los que tallaron a los primeros seres humanos?
Al hombre y a Embla.
A Ask del fresno. A la mujer del olmo.

A él, del sagrado árbol2 del cosmos.
A ella, de una otredad excepcional.

8

Veneras mi cuerpo porque sirve a tu placer.
Honras mis palabras mientras elevan tu soberbia.

Aparentas honrar mis pensamientos para que te los comparta.
Intentas domarlos cual una horda de caballos salvajes.
Quieres dirigirlos hacia tu establo.
Domesticarlos y someterlos a tus necesidades.

Le estás jugando a dios entrenando a la gente.

9

Por el paisaje blanco se esparcen en grupos de colores.
Blancos, negros, café, manchados.
Libres se exponen al viento, a la lluvia, al sol, a la nieve.
Con naturalidad aceptan el movimiento de la tierra y las salvajadas en el cielo.
La altanería de la gente les hace sonreír.

Aceptan el entrenamiento humano
como un traje a la medida,
mientras obedecen la configuración del mundo
hecha por dioses.

10

Con palabras tentadoras me atrajiste al altar de sacrificio de tu supervivencia.

11

Me rozó tu presencia.
Apenas. Varias veces. Sin previo aviso.
Me encantó.
Una y otra vez.
Anhelaba la embriaguez.
La buscaba. Te estaba buscando.
Con intención. Insaciable. Imparable.
Dentro de ti reconocí una divinidad.
Irradiabas paz, inocencia y belleza.
Tomaste la imagen de Balder3.

Te me estabas entregando a gotas.

Una palabra dicha de paso.
Un tierno toque instantáneo
que quizás ni siquiera ocurrió,
que percibí dentro de mí.

La mirada de unos ojos curiosos que me regalaban la emoción.

Asiduamente me tocaba recibir el baño de tu presencia.
El frescor estaba cada vez más profundo.
Resucitada caminaba por el mundo.
Las gotas de coexistencia encontraron su camino a mí.

Me llevaba la dicha de puro entregarme.

12

De la mano te guiaba por el entre-espacio de todo.
Fingías que este podía ser tu mundo también.
De la mano me guiabas por tu mundo de lo concreto.
Intentaba convencerme de amar tu manera de existir.

Éramos excelentes en tomarnos de la mano.
Todo en nuestro alrededor se había derrumbado,
pero las manos seguían buscándose.
Anhelaban estar entrelazadas.

Por una última vez entrelazamos los dedos para retirarnos a la nostredad.
Cada uno estaba hundiéndose en su mundo.
Los dedos se desenredaron.
La nostredad se deshizo.

13

Frigg4 había visto mis lágrimas antes de que yo te conociera.
Antes de que soltara la primera.
No me susurró ni una advertencia y yo me lancé a tu abrazo.

La reina de los dioses me visitó mientras estaba llorando.

Pudiste haberme ahorrado las lágrimas, le reproché.
No suelo revelar mis visiones a nadie, me aclaró suavemente la esposa de Odín.
Por qué entonces observas el futuro, la pregunté.

Las diosas estamos llorando contigo, contestó.

14

¿Y si los dioses no hubieran estado jugando con nosotros?
¿Y si no nos hubiéramos creído todopoderosos?
¿Y si hubiéramos vuelto a empezar con todo una vez más?
¿Y si la nostredad no hubiera existido jamás?

¿Qué hubiera sido si nuestro relato no hubiera sido sólo una copia de los demás?

15

Crees en los dioses. En el orden que idearon.
A pesar de la compasión por todo lo vivo, la tradición guía tus pensamientos.
La aparente iluminación que portas como joyería brillosa
Queda opaca por la falsedad que no puede escaparle a una mirada atenta.
Tu boca llena de palabras que espolvoreas por donde sea,
mientras tropiezas con los montoncitos hechos de letras.
El cuerpo no sigue las palabras.
Las acciones revelan tus mentiras.

Me seguirías cargando en los brazos y poniéndome en el trono de tu reino.
Me admirarías y honrarías. Mientras siguiera tu juego.
Mientras siguiera cumpliendo todos tus caprichos
y me sometiera a tu secreta tendencia de dominar.

16

Presumes que eres diferente de los hombres. De los dioses.
Escondes tu naturaleza
para que puedas atrapar a tus víctimas en una malla de aparente equidad.

Me dejé llevar por la imagen de tu dulzura y quedé atrapada.
Cuando descubrí el fraude ya era demasiado tarde.
La urdimbre de tus intenciones se adhería en mí cada vez más.
No querías soltarme y me envolvías en ella apretándola más y más.

Las diosas intervinieron en nuestro baile inicuo.
Nuestras lágrimas le quitaron el poder mágico a la urdimbre.
Se deshizo y logré escapar.

Mientras tú maldecías a los dioses, yo empecé a honrar a las diosas.

17

Tropecé y acabé en nuestro relato.
Al que tú entraste con un paso decidido.
Sin preámbulo respiramos armónicamente la coexistencia de lo extraordinario.
La risa nos rodeaba y nos unía.
La felicidad y la dicha de la nostredad nos clavaron a la acción.
Todo era posible. Todo era eterno.

Tropezaste y saliste volando de la nostredad.
El asombro me dio valor.
Con un paso decidido abandoné el presentimiento del relato.
En la memoria hecha añicos estuve buscando partecitas del fin.
Partecitas del comienzo. Partecitas de mí.

Bragi ponía mis palabras en orden.
El dios de la poesía y caza dirigía mis pensamientos.
Las partecitas comenzaron a encajar.

La divinidad de la poesía domó al instinto de caza.
Bragi hilaba mis versos en finos flujos.

18

Me abrí en flor.
Llena de esperanza abría mis pétalos.
Tu atención y presencia me nutrían.
Tenía ilusión de algo soleado,
esperaba una luz beata,
pero vertiste sobre mí tu desesperación.

Pintabas mis días de una oscuridad con la que no sabía vivir.
Rechazaba estar impregnada de negro.
Anhelaba mi respiro ligero y transparente.

19

El peso de tu oscuridad se tendió sobre mí,
como la nieve tardía cubre las primeras flores.
Una aparente placidez
que conlleva un fin inmediato.

20

Secretamente la nostredad empezó a poblarse de ranuras.
Las pequeñas grietas de inseguridad se fueron convirtiendo en profundos abismos.
Los dos mundos se separaron y comenzaron a distanciarse.
Por más fuerte y elástico que fuera Bifrost, el puente de arcoíris
que une el mundo de los dioses con el de la gente,
ya no lograba unirlos.
Asgard, el mundo de los dioses, y Midgard, el mundo de los humanos, iban perdiendo la conexión.

Vagaba por el mundo de la gente mientras tú andabas por el mundo de los dioses.
¿O era al revés y sólo estabas imitando a los dioses desde lejos?
A un dios. Al mayor de todos ellos.

La soberbia de sentirte igual a él te llevó a la búsqueda de sabiduría.
Querías encontrar la solución que nos volviera a atar.
No estabas dispuesto a entregar un ojo por más amplio que fuera el conocimiento.
Intuías que esto no salvaría la nostredad.
Utilizaste la segunda solución de Odín.
Te colgaste del árbol para lograr la iluminación sin demasiado sacrificio.
Pateabas, te movías, pero seguías obstinado demostrando que luchabas por nosotros.

De ti salían las palabras
que se suponía nos unieran en medio del puente de arcoíris,
pero sólo alargaban el Bifrost.

Odín te volvió a engañar. No te hizo saber
que los humanos no pueden hacer uso de las soluciones divinas.
Te puso trampa para que te rindieras.

Con la cabeza hacia abajo, los miembros atados y el cuerpo colgando
le abriste camino a la majestuosa oscuridad
que rodea mundos.
Comenzó a habitarte y apagó cualquier destello del germen de la solución.
Insistías largos días hasta que por fin te desesperaste.
Torpemente te pusiste de pie.
Seguíamos cada uno en su mundo.
Tu sacrificio actuado no dio frutos.

21

Estaba lista para entregarme a todos tus pensamientos
intencionados a no aceptar
mi manera de existir.

Por tus pensamientos sobre mi fragilidad que te era tan grata,
y que me ibas regalando envueltos en celofán,
empezaba a desvanecer.

22

Cantabas tu nula importancia.
Rompías todos los espejos.
Evitabas los reflejos
que deseaban mostrarte tu imagen.

Sin parar buscabas mi mirada.
Te hundías en ella.
No era porque me quisieras conocer.
En la mirada te estabas observando a ti mismo.
En mis ojos.
En mi corazón.
En mi admiración.

Tu hambre de grandeza,
en un disfraz de modestia
que te quedaba pequeño,
se zampó todas las palabras de nuestra historia.

23

Discretamente estás enamorado de ti.

24

Existíamos.
Tú.
Yo.
Nosotros dos.
Con el paso nos fuimos tejiendo la nostredad.
Por un instante éramos uno.

La nostredad se acabó y a la vez sigue eterna.
Regreso a ella por unos instantes y estoy feliz.
Regresas a ella por unos instantes y estás miserable.

La fugacidad nos tocó.
Demasiado pronto y a la vez demasiado tarde.
Podríamos tener sólo recuerdos bonitos.

Pudimos haber estado más tiempo hundiéndonos en la pegajosa oscuridad.

La fugacidad reveló muchas de sus caras
en todos los periodos de la nostredad.
Yo. Y. Tú.
Nosotros dos.
Extáticos. Felices. Asombrados. Infelices.
Tú. Y. Yo.
Cada uno por separado.
Infelices. Asombrados. Felices.
Tú. Nosotros dos. Yo.

La nostredad existe en la eternidad.
En algún momento de la inmensidad lo abarca todo.
Si la fugacidad no existiera, no hubiéramos disfrutado de la nostredad.
Si no hubiéramos disfrutado de la nostredad, nuestra historia no se estaría repitiendo
en todas las historias narradas alguna vez.

25

La experiencia de la fugacidad es única y universal.
Pinta nuestros pensamientos de diferentes sensaciones.

Me llena de fascinación ante todas las posibilidades.
Todo terminará y volverá a suceder.
Te llena de angustia ante el sinsentido de la existencia.
Todo terminará y seguirá el nada.

26

Siempre vuelves a elegir
la familiaridad de la devastadora oscuridad
en lugar de la desconocida levedad del ser.

27

La vida nos iba esculpiendo de la misma forma.
Estábamos convencidos de que compartíamos la misma historia.
Nos contábamos las anécdotas que reflejaban el relato del otro.
Tu pasado parecía igual al mío.

Los cinceles formaron
los mismos huecos,
los mismos rasgos,
las mismas formas en nosotros.

Todas las personas estamos formadas igual.
Todos somos Emblas y Asks.
Los dioses se divierten con nuestra autocomplacencia
cuando buscamos relatos sobre nuestra unicidad.

28

Puros entramos a nuestro baile.
No conocíamos los pasos correctos.
La coordinación de nuestro movimiento nos encantaba.
Nos soltamos a fluir.

La perfección de la coexistencia nos llevaba en alas.
La inocencia impregnó los pensamientos.
Ahuyentó a todo el titubeo de las experiencias pasadas.
La dicha de la ligereza de la relación apuntaba a su infinidad.

Cada nuevo paso se convertía en la base de la unión sempiterna.
La ligereza de los pasos relacionados era inspiradora.
Creí que esta era la realidad de ambos,
pero tú sólo seguías las instrucciones divinas para el baile en pareja.

29

Nos declarábamos que Urd5 nos había destinado un pasado igual,
que por fin entrelazamos e hicimos uno.
Creíamos que éramos idénticos. Que coincidíamos en los detalles.
Citábamos sólo aquellas visiones y recuerdos,
que confirmaban nuestros deseos, proyectados a la realidad.

Nos convencíamos que no éramos Ask y Embla.
Nuestros fundamento y el interior no eran distintos.
Estamos hechos del mismo árbol, poníamos las palabras en la boca del otro,
en sueños creábamos las imágenes deseadas,
en vigilia tejíamos el velo del engaño.

La levedad del ser de ese momento nos fue dada por Verdani6.
A los dos. Para mí era paradisiaca, para ti agotadora.
La indescriptible levedad del ser,
que penetró en cada célula de mi cuerpo,
te reveló a ti unos obstáculos invencibles.

Me llevaba a las alturas,
mientras a ti te hundía en mundos inferiores.
Pero nos persuadíamos de estar coexistiendo
en la unión dichosa de una vivencia momentánea.

Convencidos de que el amor vencería todos los obstáculos.
Que seríamos la excepción. Que nuestro relato se saldría de la infinita rueda de la historia.
Todo alrededor de nosotros se derretiría y nosotros nos quedaríamos siendo uno. Para la eternidad.
Al menos para el tiempo de nuestra existencia terrenal.

No oímos las carcajadas de Skuld7. Nos tenía asignado un futuro diferente.
Desde la primera corazonada de nuestro amor su risa sonaba en nuestro alrededor,
pero nos hacíamos de oídos sordos. Nos los tapábamos.
Si no la oímos, no existe, nos animábamos cada uno por separado.
Mirábamos a los ojos del otro por si la risa rebotaba también en su interior.

… si nos hubiéramos reconocido que lo estábamos oyendo.
… si hubiéramos conversado al respecto.
… si no hubiéramos sido presumidos y no nos hubiéramos alojado en el mundo de los dioses.

Quizás.
Quizás.
Quizás.

Quizás las tres Nornas,
las hermanas que cuidan el origen del destino,
hubieran decidido diferente.

… no nos hubiéramos conocido jamás.
… estaríamos juntos para siempre.
Pero nosotros no somos importantes.

Nuestros papeles no significan nada en el relato de la vida.
Mientras hacían su eterna tarea, regar el árbol sagrado,
no éramos sino un momento de diversión y entretenimiento para las Nornas.

30

El lago de alquitrán,
brillando en el sol,
te tienta con su negrura.

Y vuelves a subir el tobogán
que te catapulta, con una mezcla de deleite y miedo,
al pegajoso amasijo.

La oscuridad te es tan familiar
que vagas por el fondo del lago
frenado por la masa a tu alrededor
que marca el tiempo a tus pensamientos.

Sueñas con las posibilidades de vivir con ligereza,
pero no te despegas del fondo que te es tan grato.
La idea de salvarte de la negritud pegajosa
te atemoriza más que la misma cárcel de lo conocido.

31

Loki8 se reía a carcajadas y tramaba sus travesuras.
El más tramposo y pícaro habitante de Asgard
estaba jugueteando con nuestro relato.

Él dirigía tu mirada.
En tus sueños te mostraba la imagen de Hel9.
Veías solamente la bella, la iluminada mitad de la cara de la hija de Loki.
En el sueño, fusionado con injertos de los momentos de vigilia paranoica, andabas con ella.
La horrible, la oscura mitad de su cara solamente la intuías.
Te atraía su misteriosa atrocidad.
Ella logró plantar una semilla de incredulidad en lo nuestro.
Le juraste guardar silencio sobre vuestras andanzas.
Te llamaba a su reino del noveno mundo,
donde reina sobre los que no murieron en violencia.
La reina de los muertos sin honor.

Bailaste con ella y bailaste conmigo.
Un baile con cada una.
El tiempo lo repartías entre nosotras dos.
El tiempo para ella predominó. Su danza te seducía más.
Insertabas vuestros pasos en nuestro baile. Empezamos a pisarnos los dedos.
Nos estábamos enredando, pero seguíamos creyendo en la infinita coordinación de nuestro movimiento.
Cada vez más teñías nuestro baile del ritmo del vuestro.
Soñabas con Helheim10, el reino de tu otra bailarina.
Tropezábamos y seguido nos encontrábamos en el piso,
hasta quedarnos tirados allí definitivamente.
Cada uno por separado. Lejos del otro.

Nos extendíamos los brazos, pero ya no nos alcanzábamos.

Las palabras vagaban por el entre-espacio, chocaban y se entrelazaban.
Brotaban a vivir su vida.
Botaban de nosotros.

Hel también se separó de ti.
No te dejó pasar a su mundo, por más ruido que hicieras tocando su puerta.
Su papel se completó.

Su padre la mandó al siguiente relato.

32

Oigo la carcajada de Loki.
Está contento.
Logró cometer una travesura más.
Una de las que no afectan a los dioses.

Por esta picardía no será castigado.

33

Nuestro relato se dio en el entre-espacio de las palabras.
Florecía en el entre-espacio de los pensamientos.
Allí respirábamos y estábamos felices.
La risa llenaba el entre-espacio.
Nos llevaba alto,
chocaba contra las esquinas verbales y las empujaba lejos.

La risa ya no está.
Las esquinas están agudas y de repente tan cerca.
El entre-espacio se encogió.
Nuestro relato se evaporó.

Yo puedo existir sólo en los entre-espacios de las cosas tangibles.
Cuando extiendo los brazos, respiro con ligereza,
me río y bailo al ritmo de vibraciones de la no-existencia.
Tú puedes existir sólo en una determinación concreta.
Donde el entre-espacio no existe.
Cuando te abraza lo concreto y consuela la opción de sujetarte.

34

En los entre-espacios de la existencia,
cuando me muevo con los ojos cerrados,
eres la realización de mis sueños.
Nos vertimos el uno en el otro.
No sé dónde comienzo yo y dónde terminas tú.

Cuando me agarro de las esquinas de lo concreto,
mi mirada vaga por el laberinto de la nostredad,
y no te reconozco.
Con los ojos abiertos esto ya no eres tú.
Mientras te miro, tu imagen se desvanece.

Cuando no bailo mi baile, no me reconozco.
Cuando cierro los ojos, todo es posible.
Pero tú no quieres los entre-espacios.
No quieres un baile a ciegas en una eternidad inasible.
Todo lo quieres nombrar y hacer que encaje.

35

¿Cómo pudimos siquiera entrar al mismo relato?

Nos unió la diosa del amor,
Freya11 enlazó el don de la atracción y guerra con el don de la sexualidad.
Nos cubrió con el ala de su abrigo emplumado.

Escondidos bajo su ala
encantados vislumbramos la eternidad el uno en el otro.

36

Bajo la luz del sol finges
estar arrancándote las cadenas de la ansiedad.
En la benevolente familiaridad de la noche,
te las estás poniendo deseoso.

La diosa de la noche,
tu amada Nott,
está forjando las cadenas contigo.

37

El hombre. El señor. El dios.
Mío. Mío. Mío.

Vivíamos en el mundo de los dioses.
Paseábamos por Asgard.
Éramos dos divinidades. El uno para el otro.
Para los dioses éramos su hermano, su hermana.
Dos de ellos. Iguales entre iguales.

Los Azi12 te adoptaron a ti,
yo era una de los Vani13.

La eternidad era nuestra.
La eternidad es nuestra.
La eternidad será nuestra.
Juntos, en la eternidad somos uno.

Un breve momento de distracción fue suficiente.
No lo reconocimos.
No lo notamos.

Lo advertimos a destiempo, por lo que, hábil, esquivaba la comprensión.
El taimado destructor de todo lo divino,
lo metió de contrabando a nuestro relato.
Disfrazado del consejo de amor eterno
timó a los guardianes de la muralla defensiva de nuestra unanimidad.

Mordiste en la manzana divina de la canasta
que Loki había metido como un cebo entre las manzanas de nuestro huerto.
Idunn14, la guardiana de las manzanas de la inmortalidad, no extrañó ninguno de sus frutos.
Cada día Loki metió una manzana nueva.
Cada día lo mordiste vorazmente.
De todas, siempre escogías la manzana de los dioses.
El efecto del hechizo no era efímero.

A diario, los dioses se comen una manzana.
No envejecen ni por un día.
A diario, tú te comías una manzana.
Los años caían de ti.

Niño. Niñito. Niñote.
Mío. Tuyo. De nadie.

La nostredad se derrumbó,
antes de que Idunn encontrara el robo diario y te alertara.

El efecto no tenía remedio.
Entre nosotros se hacinaron los siglos.
Ya no nos reconocíamos.
De repente erraba cada uno por su vía.

La mujer. El niñote. Idunn.

Maldecíamos a Loki que desde lejos y a salvo se estaba carcajeando.
Estaba presumiendo su exitoso engaño frente a los dioses
que habían disfrutado del teatro.

38

Hablábamos con las miradas y el tacto.
Los entre-espacios verbales llenaban nuestra unanimidad.
Todo era posible.
Todo era perfecto.
Todo se acoplaba a nosotros.

Con las palabras llegaron las complicaciones. Ya no nos entendíamos.
Ratatusk15 llevaba oraciones entre tú y yo como sólo ella sabe.

La ardilla, diestra en transmitir mensajes
desde las raíces del árbol sagrado,
hasta sus picos más altos.
Entre el devorador de cadáveres Nidhogg16
y el águila que desde la cima del árbol observa a todos los mundos,
lleva las palabras.

En su camino las cambia adrede.

La distancia entre nosotros le tomaba cada vez más tiempo.
Un día el camino se le hizo demasiado largo.
Ya no tenía ganas de estarlo venciendo.
Ya no podíamos intercambiar las palabras.
Se hizo el silencio.

Para las conversaciones de tacto y miradas ya estábamos demasiado distanciados.

39

Te arrastras por el fondo del remanso y te sujetas de todo
que te queda a la mano.
El remanso se convirtió en tu hábitat.

Desde mucho pudiste haber vivido diferente.

Te perdiste de un sinfín de momentos irrepetibles.
Hiciste gala en convencerte de
que no podías cambiar nada.

Miles de días te regodeabas en la comodidad de la atención,
que recibías al canturrear sobre tu angustia,
como si estuvieras marchando hacia el sol.

40

Los días nos unían,
Las noches intercalaban distancias entre nosotros.
Me hundía en los sueños,
mientras tú estudiabas los matices de la oscuridad de la noche.
Intentabas huir de lo insufrible
repitiendo acciones raras.
Cada noche con tijeritas cortabas las plumas en el vestido
que recibí de regalo de Freya.

No había notado nada
hasta que un día ya no podía volar.
Me puse el vestido, me lancé a las alturas de la libertad
Y me caí en picado sin aliento.
Sorprendida observaba mis extremidades llenas de moretones.
La sangre permeaba el vestido
y delató las plumas cortadas
que cuando blancas parecían completas.

Me estabas convenciendo que las plumas y el vestido no estaban mal.
Me estabas convenciendo que nunca había sabido volar.
Me estabas convenciendo que la vida sin alas era mucho mejor.

Me percaté y me di cuenta de tu verdadera naturaleza.
Me tapaba los oídos ante tus palabras.
Empecé a recolectar las plumas, aprendí a entretejerlas en el vestido.

Tomaré el vuelo.
Entraré a la sensación de lo divino.
Las diosas me aceptarán en su compañía.
Soñaré sin miedo
porque mi nuevo vestido estará a salvo de ti.

¿Dejarás de divagar por la oscuridad
o será mejor que esconda las tijeritas?
Ninguna mujer ni diosa debe quedarse sin sus alas jamás.

41

Tu oscuridad está repleta de decepciones, miedos y autocompasión.
Tejida de las expectativas no cumplidas.
La impotencia de todos los afectados se refleja en tu aparente deseo de liberación.

Te juntas con Thor17 y Tyr18,
que te introducen a las artes de truenos, batallas y guerras,
para llenar tu remanso casero con una sensación de horror.

42

Coleccionas relatos.

Los disecas hasta dejarlos irreconocibles,
hasta encontrar la sensación de horror.
La semilla de la premonición la tratas delicadamente.
Conviertes tiernas ideas en abundantes horrores.

A todo le atribuyes dimensiones irreparables.

Disfrutas en tu creación
que expones frente a los amigos.

Con tomas accidentales,
y llamativas,
te engañas a ti y a los que te miran,
porque cuidadosamente encubres lo bello de esos relatos,
para que el espectador desatendido los pase por encima.

43

Hábiles intérpretes de las ideas en fuga,
acostumbrados a buscar el significado,
de los mensajes escondidos y símbolos intencionalmente expuestos,
entramos al entre-espacio de las palabras.

44

El laberinto de los pasillos
entre las letras compuestas con cuidado
me nutre. Te deja satisfecho.

Vagar en el colorido del aparente vacío
abre las profundidades del conocimiento de todo
lo que trae la ausencia del pensamiento.

La aparente ausencia está llena de todas las posibilidades.

45

Cuando nos dimos la mano,
cada uno escogió su versión del relato
y por un instante fingimos
estar viviendo lo mismo.

Abrimos las alas. Cada uno las suyas.
Tomamos el vuelo. Alto.
Uno al lado del otro. Unidos.
Era como nos sentíamos. Era como nos veíamos.

Pero nuestra mirada era la de Veðrfölnir19,
un halcón anidando entre los ojos del águila.
La perspectiva lo engañó.
Desde el Yggdrasil nos vio uno por encima del otro.
Nos vio unidos.

Creíamos
que era nuestra mirada en común.
Pero vivíamos cada uno en uno de los nueve mundos.

Nos atamos para que el engaño aguantara,
pero la atadura nos cerró las alas.
Caer en picada era ineludible.
El aterrizaje duro. Inevitable.

Ratatusk estaba cumpliendo su misión de manera ejemplar.
Ya no nos reconocíamos en las palabras recibidas.
Los entre-espacios desaparecían por el camino.
Los sustituyó la sombra de la luna que nos perseguía,
como a ella le persigue su lobo.

46

Nos levantamos. Llenos de esperanza, pero cada uno en su mundo.

47

Los dioses se carcajeaban mientras veían la obra que habíamos montado para ellos,
convencidos de que éramos los creadores de nuestra vida.
Nos habían engañado.
Concibieron la obra y la pintaron de nuestros impulsos inconscientes.
El guion satisfacía su hambre de entretenimiento.

No somos Embla y Ask.
En nosotros no hay ni una pizca de olmo y fresno.
Somos sólo sus míseros descendientes
que se hicieron pareja sin pedir permiso divino.

Convencidos de nuestra omnipotencia
rompimos todas las leyes pactadas.
Juntamos la oscuridad y la luz,
como nunca se pueden juntar.

48

Juntos aprendimos sobre el árbol sagrado.
Yggdrasil significaba nuestro camino en común.
Muchas veces recorrimos el tronco,
desde las raíces hasta la cima del árbol, y charlamos con el águila.

Entre las ramas conocimos
los nueve mundos del cosmos.
Nos encantaba pasear por el arcoíris
que une el mundo divino con el humano.

Apenas conocimos un pedacito del todo
cuando partimos por caminos separados.

Ya no uno. Partidos.
Nos separamos. Nos desatamos.

La oscuridad regresó a sus viejas cadenas.
La luz finalmente se dio un respiro.

Cada uno en su mundo estamos
apoyados contra el tronco de Yggdrasil.
Ignoramos a la ardilla.
Cada uno les susurra su relato a las hojas.
Los dos se acercan cruzando por el arcoíris.
Se han revuelto.
Escuchamos sólo la sensación del relato del otro.
Las hojas mueven el susurro entre los mundos.

La historia de nuestra existencia paralela
saca risas y lágrimas a los oyentes accidentales.
No tiene nada de auténtico. Un cuento más sobre el dominio.

Las diosas del norte lloran conmigo.

49

Este relato no es nuestro.
No podemos apropiarnos de él.
Lo encontramos.
Lo pedimos prestado.
Nos envolvimos en él.
Tomamos los roles que ya fueron actuados miles de veces.
Siempre la misma historia, siempre otros actores.

50

Adoras que te abrace la negrura.
Su viscosidad te calma.
Presientes la idea de la luz,
pero la oscuridad tan familiar suele ahuyentarla.

La oscuridad es tú y tú eres la oscuridad.

Me tomaste de los tobillos
y me arrastraste a un hábitat pegajoso.
Una masa como alquitrán entraba por mis poros.
Justo antes de hundirme definitivamente
logré escaparme de tu apretón.

Salí a la luz.

Pero todavía, día a día,
me voy limpiando tu oscuridad
de cada célula de mi cuerpo.

51

En todas las fases de nuestra coexistencia
portabas un aire de superioridad.
Se asomaba desde tu esencia
y se mostraba hipócritamente omnipresente.

Las máscaras eran transparentes.
No lograron cubrir por completo tu naturaleza.
Si la euforia no me hubiera llevado en sus alas,
mi guardia no se hubiera dormido
y las diosas no tendrían que estar llorando conmigo.

Sus lágrimas se mezclaron con las mías.
Compartimos el dolor de vivir lo mismo.
Me convertí en una diosa.
Las diosas nos convertimos en mujeres.

Humillar, pisotear, ignorar,
un supuesto reconocimiento suyo a nosotras.
Engaños, guerras íntimas y violaciones,
un regalo suyo por nuestra supervivencia.

52

Lo excepcional de nuestra comunión,
que ponías en el pedestal de lo extraordinario,
lo veías solamente en lo irrepetible
de nuestra temporalidad humana.

La relación única que íbamos a construir,
la querías clonar de las relaciones de otros.
De otros hombres y sus mujeres.
De tu padre, tío. Hermano. Del amigo. Un conocido. Del Dios.

No me acoplaba a una relación así
y no seguí tu idea.
Me llevaste al juzgado de los que piensan igual,
para juntos echarme la culpa que me cortaría las alas.

Al entender que la nostredad no existía, tu dolor se convirtió en reproches.
Tus convicciones las ponías en la boca de dioses.
¿Fueron los dioses quienes se inventaron nuestro relato?
¿Nos fue siquiera dada la posibilidad de florecer a la par?

Debí de haber sido el abono para tu florecimiento, y no la flor
que se roba toda la admiración pensada para ti.
Mi colorido no debería competir
con la abundancia de tus colores.

A todos los llamaste a defender, a comprobar la única manera posible de convivir.
Odín, Tyr y Thor no te bastaron.
Le abriste la puerta a Zeus para que utilizara los disfraces y trucos,
Que había dominado hasta el último detalle para conquistar a los inconquistables.

No me sedujeron ni las imágenes ni las palabras.
La ira de los dioses se mezclaba con la tuya.

53

¿Que cómo me atrevo a desobedecer?
¿Qué cómo me atrevo a funcionar diferente?
¿Qué cómo me atrevo a considerar mis deseos, sueños y necesidades?

Debería agacharme en humildad.
Sacrificar mi esencia en el altar de la relación.
Guiar un cascarón así a tu visión del relato sería fácil.

54

El momento de la unanimidad cuando disponíamos de todas las opciones,
cuando nos hundimos en la aparente ausencia de todo y lo teníamos todo,
lo expando y encojo en una chispa vivencial.
El momento dura eternamente y no más que un respiro.

Tu lamento por la fuga del tiempo
te quitó la fuerza de la magia.
Nadas en la oscuridad de lo eterno,
repleta de los truenos de los dioses que piensan como tú.

Tú y los dioses queríais cortarse el mundo a vuestra medida,
donde las diosas sólo existimos como adorno y para cumplir sus deseos.

55

En mí aullaban las tormentas,
pero tú no veías más que mi imagen exterior.
Me reprochabas que no hacía más que observar mientras tú estabas en busca de la nostredad.
Me culpabas por no haberme sometido a ti.

Entre los dos vertiste el negror del remanso.
Llenaste la nostredad de alquitrán, por eso la abandoné.
La comunión se dividió en ti y en mí.

Estamos cada uno en nuestro mundo. Rodeados de seres diferentes.

Lo único que quedó de nuestra atadura son Sol y Mani.
La diosa del Sol y el dios de la Luna,
perseguidos por dos lobos,
así como a nosotros nos persiguen los recuerdos y la premonición de la nostredad.

56

Estoy cargando con los horrores,
de los que no tienes ni la menor idea.

Tú me canturreas tus rasguños,
y exiges la compasión.

57

Todos alguna vez vividos
toqueteos prohibidos
miradas perversas
intervenciones violentas en mi cuerpo
de los hombres que he ido conociendo desde el nacimiento,
los mastiqué lentamente y los escupí.

Mucho tiempo sólo había vacío.

Gota por gota fui reuniendo la esperanza
y la convertía en fuerza.
Con las lágrimas lloradas
iba iluminando los rinconcitos
a los que evitarían entrar hasta
los pensamientos más oscuros.

El llanto de las diosas me liberó de la cárcel de la indefensión.

58

Milenios de la represión,
sumisión y explotación,
que suceden día tras día,
y que las mujeres y diosas
sentimos en cada célula de nuestro cuerpo
nos dan la fuerza
para salirnos del vacío.

59

No puedes imaginar el dolor
que nutre la felicidad de cada momento.
El régimen del terror que adoptasteis con otros dioses
os sirve como pretexto para la ceguera.

No sobreviviréis ni un día,
Si os tocara vivir vuestras violaciones, represiones y obligaciones diarias.

Rudas intervenciones masculinas en
los pensamientos, actos y cuerpos de mujeres,
que sin el más mínimo remordimiento hacéis día a día
mientras que exigís la compasión para sí.

60

Cada mañana cuando me despertaba a tu lado,
Me despertaba con el horror de Sif20 el día
que Loki le cortó el cabello.
Como a Thor le pareció fea,
le encargó un cabello nuevo.

Cuando ella dejó de cumplir con sus expectativas
se les derrumbó el mundo.

Mientras los duendes forjaban su cabello,
Sif pavimentó con sus lágrimas vertidas el camino desde la cárcel hecha de puras trabas
donde la había llevado Thor, ayudado por las convicciones que ella tenía sobre su fealdad.

Acababa de salir de la oscuridad y relucir,
cuando le pusieron encima su nuevo cabello dorado.

A Thor le parecía más bella que nunca.
En un momento olvidó como se veía sin el cabello.
El cabello forjado de oro se apropió de la luz de Sif
que acabó de vuelta en su jaula.

61

Ni el lecho divino es un refugio seguro,
cómo podría serlo aquel en el que dormía contigo.

62

Me he sumergido en la quietud.
Cada día entro a una ducha de felicidad.
Ya no permito que me quiten el amor por la vida.
Metamorfoseé el peso de los horrores.

Todo lo que me pasó desde que nací.
Todo lo que les pasa a las mujeres desde que nació Embla.
Todo lo que viven las diosas
desde el principio de su tiempo.

Con las lágrimas vertidas
fui empedrando las escaleras fuera de la oscuridad.
La alegría es mi guía en el camino de la vida.
Los golpes inesperados me alteran.

A veces me vuelvo a encontrar en el fondo.

Jamás me apoyo en el viscoso suelo del remanso.
Cada vez construyo una escalera adicional
y la oscuridad ya no se me queda pegada
cuando salgo del lago de alquitrán.

63

Como no cumplía con tus expectativas,
les quitaste el sueño a mis noches.

64

Las expectativas rotas y los deseos
he ido poniendo sobre la mesa.
El rompecabezas no tiene solución.
Las piezas son demasiado pequeñas y no tengo el pegamento correcto.
En sueños reproduzco la proyección de lo deseado.
Me da la esperanza.
Me tira hacia delante.
Me pinta el mundo de colores.

65

En ti puse mi creencia.
Te veía tal como te quería ver.
Admirador y simpatizante de la libertad.
La tuya y la mía.
Viajando mano en mano y levitando con ligereza.

Los dioses te crearon a su gusto.
Eres como todos los que conozco.
Querías esclavizarme. Someterme.
Cerrarme en una jaula y tenerme para ti,
cuando hubieras llegado a necesitarme.

Como un pájaro que entretiene con su canto,
así estaría echando mi chispa alrededor tuyo.
Respiraría por ti, brillaría en tu oscuridad, cumpliría tus deseos.
Cuando ya no fuera, me dejarías ir.
Así hacen los dioses con las diosas encerradas en jaulas de oro.

66

Creía que eras inmune al peso de la historia,
uno de los pocos al que la tradición no había lavado el cerebro,
uno de los que no miraba a las mujeres desde el pedestal masculino del falso poder.

Me estrellé contra la realidad.
Las ilusiones incumplidas hicieron dispersar mis sueños.
Mientras pasara el dolor.

67

Nuestro relato se acabó.
Así como muchos otros.
Como en realidad terminan todos los relatos.
Los más bellos.
Los de amor.
Los de todo tipo.
El final me hizo añicos.
El dolor era indescriptible.

Las diosas me mandaron llamar.

68

La libertad impregna de vida a todas las caras de convivencia.
Envuelve las relaciones de amor.
El amor hace posible una armonía absoluta.
Una armonía que se expande sobre las alas de libertad y amor.
El círculo está cerrado.

Vivo diferentes formas de relaciones.
Mi relato sigue.

69

Las diosas del norte lloraron conmigo.
Con ellas bailo gozosa en la tierra de los dioses.


1 Odín: el mayor y el más antiguo de los dioses nórdicos. Tiene un solo ojo porque cambió el otro por la sabiduría. También adquirió conocimiento atándose nueve días a un árbol con la cabeza hacia abajo. Fue así como aprendió sobre las runas. Esposo de Frigg.
2 Yggdrasil: el árbol sagrado, fresno, conectado con sus nueve mundos entre los que se puede pasar.
3 Balder: dios nórdico de la belleza, inocencia y paz.
4 Frigg: La reina de los dioses nórdicos que puede ver el futuro, pero no se lo cuenta a nadie. Esposa de Odín.
5 Urd: una de las hermanas Norna. Define el pasado. Su nombre significa “destino”
6 Verdani: una de las hermanas Norna. Define el presente. Su nombre significa “llegar a ser”.
7 Skuld: una de las hermanas Norna. Define el futuro. Su nombre significa “lo que está predestinado”.
8 Loki: continuamente hace diabluras y causa grandes enredos. Algunos también los acaba arreglando. El hermano de sangre de Odín.
9 Hel: la mitad de su cara es blanca y bella, la otra mitad negra y horrible. Es quien gobierna en Hel, el mundo de los muertos sin honor, de los que no murieron honradamente en una batalla, sino por la vejez, enfermedad o accidente. Es hija de Loki.
10 Helheim: el noveno mundo. La morada de los muertos sin honor, gobernada por Hel.
11 Freya: la diosa nórdica de la fertilidad, amor, sexualidad, y también de guerra, profecías y atracción. Es bella, sensual y lleva un abrigo de plumas.
12 Azi: los dioses y diosas nórdicos cuyos cuerpos poseen fuerzas naturales.
13 Vani: la estirpe de los benevolentes dioses nórdicos de la fertilidad.
14 Idunn: diosa Æsir. La guardiana de las manzanas de la inmortalidad que otorgan eterna juventud a los dioses. Esposa de Bragi, dios nórdico de la poesía y caza.
15 Ratatusk: la ardilla que vive entre las ramas de Yggdrasil.
16 Nidhogg: dragón que vive entre las raíces de Yggdrasil y se alimenta de ellas. Conjuró al águila que vive en las ramas del árbol sagrado. También se alimenta de los cadáveres de los asesinos, violadores y los que rompieron el juramento.
17 Thor: dios nórdico del trueno y batalla, el más fuerte de los dioses. Esposo de Sif.
18 Tyr: dios nórdico de la guerra.
19 Veðrfölnir: el halcón que anida entre los ojos de un águila sin nombre que está en la cima del árbol sagrado Yggdrasil.
20 Sif: diosa nórdica de la fertilidad, familia, matrimonio. Esposa de Thor.

DANCING WITH GODDESSES IN THE LAND OF THE GODS

Sanja Pregl

1

The landscape’s ostensible stillness is harmonious with my presence.
All is eternal, motionless, complete.
There is no beginning, no end. There is everything, and there is nothing.

It is an image that the inattentive observer glances, only to erase from memory,

convinced of its nonexistence.

Below the apparentness of oblivion, everything is bursting with bustle.

2

A white expanse.
A thriving silence.

Thoughts gather beneath the surface.
Heat unites droplets and enhances the pain.
A blue eye enters the whiteness.
Beauty cuts into the heart.

A bang resonates.
The droplets disperse.
The ostensible stillness returns.

Changed I walk in the Land of the Gods.

3

A strained membrane has exploded.
The oldest god has just sacrificed his eye.

One-eyed Odin>1 holds the answer to every question.

4

I asked for our story to be explained, so the gods invited me into their kingdom.
They projected our story before my eyes through theirs.
Gods weave their own yarns, and as such they told mine to me.

My story. Transient.
The story of all. Eternal.
The story untold.

They took me by the hand,
and longing to be touched, I followed.

5

You love listening to stories.
Every story but mine.
You find my story too bright.
You say it lacks adventure,
something to blacken it and rob it of joy.

6

Words devoured every good thing that could have happened.

7

Humans are created in gods’ image.
Gods are formed out of human mould.

Did human imagination birth the gods,
or did the gods carve out the first human couple?
A man and Embla.
Ask from an ash tree, the woman from an elm tree.

Him from the Sacred Tree of the Cosmos.
Her from unique distinction.

8

You worship my body, because it serves your desire.
You worship my words, as long as they inflate your vanity.

You pretend to worship my thoughts to make me share them with you.
You try to tame them like a herd of wild horses.
You want to herd them to your stable,
to domesticate and subjugate them to your needs.

You assume divinity to tame humans.

9

They are scattered across the white landscape in colourful groups.
White, black, brown, spotted.
Free they brave the wind, rain, sun, and snow.
They accept the Earth’s movements and the Sky’s raging as nature intended.
They mock humanity’s presumptions.

They accept the training of humans
as a garment made to measure,
as they follow the order of the world,
designed by the gods.

10

You lured me to the sacrificial stone of your survival with enticing words.

11

Your presence brushed against me.
Fleetingly. Several times. Unannounced.
I was in awe.
Each time.
I craved intoxication.
I was searching for it. Searching for you.
Deliberately. Insatiably. Constantly.
I recognised divinity in you.
You radiated peace, innocence, and beauty.
You assumed Balder’s>2 form.

Your tributes to me came in drops.

An uttered word.
A brief, gentle touch,
which may not even have occurred,
but I felt it deep inside.

A curious glance, which evoked excitement.

You began showering me with your presence with increasing regularity,
the refreshment penetrating deeper each time.
I walked the world reborn.
Droplets of cohabitation found their way into me.

I was carried by the bliss of pure surrender.

12

I led you by the hand through the interspace of entirety.
You pretended that this could also be your world.
You led me by the hand through a world of concreteness.
I tried to convince myself to love your way of being.

We perfected the art of holding hands.
Everything around us had fallen apart,
yet our hands continued to search for each other.
They craved to be clutched.

Our fingers intertwined one last time to pull us into usness.
We were both plunging into our own world.
The fingers unlinked.
Usness dissolved.

13

Frigga3 saw my tears before I knew of them,
before I had even shed them.
She whispered no warning, and I dove into your embrace.

The Queen of the Gods came to me when I cried.

You could have saved me from tears, I complained.
I never reveal my visions to anyone, explained Odin’s wife calmly.
Why then do you observe the future, I inquired.

Us goddesses, we cry with you, she replied.

14

And what if the gods had not toyed with us?
And what if we had not surrendered to our dreams of omnipotence?
And what if we had begun anew?
And what if we had never existed?

What if our story was not but a copy of everyone else’s?

15

You believe in the gods, in the order they invented.
Despite your compassion for all living things, tradition directs your thoughts.
The apparent enlightenment you display like dazzling jewellery
indicates a falsity that cannot escape close inspection.

Your mouth is full of words that you strew around,
only to stumble over the piles of letters.
Your body does not abide by your words.
But your deeds speak untruths.

You wish to pamper me and place me on your kingdom’s throne.
You wish to admire and to praise me. As long as I played your game.
As long as I satisfied your every whim,
and submitted to your concealed desire for dominance.

16

You boast that you are not like other men, like other gods.
You conceal your true nature
to catch your victims in a web of apparent sameness.

I fell for your image of sweetness and got caught.
By the time I unmasked your deception, it was too late.
The web of your intentions clung to me ever so tightly.
You refused to let me go and entangled me even tighter.

The goddesses intervened in our unequal dance.
The tears I shared with the goddesses took away the web’s magical powers.
It dissolved, allowing me to escape.

While you were cursing the gods, I began worshipping the goddesses.

17

I tripped and fell into our story.
You entered it most decisively.
Skipping the introduction, we breathed in the harmony of our unique coexistence.
Laughter surrounded us, drawing us closer.
The joy and bliss of our usness pinned us to what was unfolding.
Everything was possible. Everything was eternal.

You tripped and got swept away from our usness.
My astonishment emboldened me.
I left the premonition of our story decisively.
I was searching for fragments of the end in my shattered memory.
Bits of the beginning. Pieces of me.

Bragi was arranging my words.
The God of Poetry and Hunting was directing my thoughts.
I started to piece together the fragments.

The divinity of poetry had tamed the hunter instinct.
Bragi strung my verses into gentle streams.

18

I blossomed.
Full of hope, my petals opened.
Your attention and presence nourished me.
I hoped for sunshine,
expecting the light of bliss,
yet you poured your hopelessness on me.

You coloured my days with an unbearable darkness,
and I refused to be drenched in such blackness.
I longed for my light breath of transparency.

19

The weight of your darkness descended upon me,
like late snow covers early spring flowers.
An apparent softness,
which brings a swift end.

20

Cracks began to appear in our usness.
Droplets were pushing the tiny lesions of insecurity deeper into the abyss.
Our two worlds separated and began to drift apart.
Even the incredibly robust and elastic Bifröst, the Rainbow Bridge,
which connects the Land of the Gods with the World of Men,
was no longer able to bridge our divide.
Asgard, the Land of the Gods, and Midgard, the World of Men, were losing their link.

While you were roaming around the Land of the Gods, I wandered in the World of Men.
Or was it the other way around, and you only aspired to be like the gods from afar?
To be like a god. The supreme one.

The presumption of identifying with him led you to seek wisdom.
You wanted to find a solution that would reunite us.
You were not prepared to sacrifice an eye, no matter how vast the promised knowledge was.
You sensed that this would not save our usness.
You resorted to Odin’s second solution:
You hung yourself from a tree to attain enlightenment without the need for excessive sacrifice.
You kicked and tossed about, yet remained resolute in proving that you were fighting for us.

The words that flew from you
were supposed to help us meet in the middle of the Rainbow Bridge,
but all they did was stretch Bifröst further.

Odin had tricked you once again. He did not share his knowledge,
which says humans cannot apply divine solutions.
He tricked you into surrendering.

With your head hung low, limbs bound and body dangling,
you opened the way for a mighty darkness
that surrounds worlds.
It began to settle within you, extinguishing every flicker of hope in a solution.
You persisted for days before finally admitting defeat.
You rouse awkwardly to your feet.
We were both still in our own worlds.
Your simulated sacrifice had failed.

21

I was ready to surrender to all your thoughts,
aimed at disapproving
of my way of being.

Due to your thoughts on my fragility—
which you loved dearly, wrapping them in cellophane as gifts—
I began to disappear.

22

You praised your insignificance,
smashing every mirror in the process.
You avoided every reflection
that wanted to present you with your image.

You kept demanding my gaze.
You dived into it.
You had no intention of discovering who I was.
You observed only yourself in the gaze.
In my eyes.
In my heart.
In my admiration.

Your hunger for greatness,
disguised as modesty,
which was too small a garment,
devoured our story’s every word.

23

Your self-absorbedness comes in hidden form.

24

We existed.
You.
Me.
Us.
We had woven our usness in the stream of life.
For a brief moment, we were one.

Our usness faded, though it will last forever.
I revisit its minuscule moments, and I am happy.
You revisit its minuscule moments, and suffer.

We were touched by impermanence.
Too soon and yet too late.
We could have retained only nice memories.
We could have sunken slower into that tenacious darkness.

Impermanence showed its many faces
during every period of our usness.
Me. And. You.
Us.
Enraptured. Happy. Bewildered. Miserable.
You. And. Me.
Separately.
Miserable. Bewildered. Happy.
You. Us. Me.

Our usness exists in eternity.
In one moment of infinity, it is all-encompassing.
If it were not for impermanence, I would never have tasted usness.
If I had not tasted usness, our story would not be destined to repeat itself
in every story ever told.

25

The experience of impermanence is universally unique.
It colours our thoughts into an array of emotions.

It fills me with the excitement of all its possibilities.
Everything will end, and it will occur again and again.
The meaning of existence fills you with the dread.
Everything will end and nothing will follow.

26

Again and again, you choose
the familiarity of the destructive darkness
over the familiar ease of being.

27

We were carved out by life in the same way.
We were convinced that our pasts were alike.
We told each other stories that mirrored those of the other.
Your past truly seemed identical to mine.

The chisels left us with the same indentations,
the same lines,
similar shapes.

All humans are moulded in the same way.
We are all Emblas and Asks.
Our arrogance in searching for our uniqueness
amuses the gods.

28

We entered the dance pure,
not knowing the steps.
Fascinated by the synchronicity of movement,
we surrendered to its ways.

We were carried on the wings of perfect coexistence.
Our minds were flooded by innocence,
which banished all concerns of past experiences.
The bliss of our union’s weightlessness heralded infinity.

Each new step became the foundation of a lifelong connection.
The lightness of intertwined movements was inspiring.
I was convinced it was our mutual reality,
but you were merely following the divine instructions for a lovers’ duet.

29

We assured each other that Urd4 had ascribed us the same past,
which we finally managed to intertwine and merge into one.
We believed we were identical, the same right down to the very last detail.
We only disclosed the visions and memories
that verified our desires, projected into reality.

We were trying to convince ourselves that we were not Ask and Embla.
We did not differ in our essence or our inwardness.
We are of the same tree—were the words we put in each other’s mouths,
painting pictures we wanted to see in our dreams,
while weaving veils of deception when awake.

Verdandi5 bestowed upon us the lightness of living in the present.
Both of us. To me it was heavenly, to you unbearable.
The indescribable ease of being,
which penetrated every cell of my body,
presented you with such insurmountable hindrances.

It carried me to higher plains,
while you sank deeper into the lower realms.
Yet we were convincing ourselves of our coexistence
in the blissful mutuality of our fleeting experience.

We were convinced that love conquers all.
That we shall be an exception to the rule. That our story will break the chain of history’s infinite repetition.
Our surroundings shall melt, and we shall remain. As one. For all eternity.
Or at least until we shuffle off this mortal coil.

We did not hear Skuld’s6 laughter. She had assigned us with different futures.
It was echoing around us when the first sparks flew to ignite our love,
but it fell on deaf ears, for we were cupping them too tightly.
If we cannot hear it, it does not exist—we tried to convince ourselves.
Each searched the other’s eyes to see if the laughter echoed there, too.

… if we had confessed to hearing it.
… if we had discussed it.
… if we had not been so presumptuous to settle in the Land of the Gods.

Perhaps.
Perhaps.
Perhaps.

Perhaps all three Norn sisters,
the maiden guardians of the Spring of Destiny,
would have decided differently.

… we would never have met.
… we would have been together forever.
Yet we are not important.

Our roles in the story of all existence are insignificant.
To the Norns, we were but trivial amusement,
a moment of fun during their eternal task of watering the Sacred Tree.

30

A lake of tar,
glistening in the sun,
tempts you with its blackness.

Time after time you climb back onto the slide,
which catapults into the sticky mass,
accompanied by a mixture of pleasure and fear.

You find the darkness so familiar,
and you wade along the bottom of the lake,
slowed by the surrounding mass
that sets the pace for your thoughts.

You dream of all the possibilities of an easy existence,
but you do not propel yourself off the lake’s bed, which you find so endearing.
The thought of escaping the adherent blackness
is more terrifying than being imprisoned by the familiar.

31

Loki7 was sniggering while plotting his antics.
The most cunning and crafty inhabitant of Asgard
was playing with our story.

He was directing your gaze.
He was showing you the image of Hel8 in your sleep.
You only saw the beautiful, bright half of his daughter’s face.
You allied yourself with her in your dreams, sprinkled with instances of paranoid moments of awareness.
You could only guess what the hideous, dark half of her face looked like.
You were drawn to her mysterious eeriness.
She managed to plant the seed of disbelief in our usness.
She cast a spell of silence on you, so as not to reveal your fraternising.
She lured you into her realm of the Ninth World,
where she reigns over those killed by non-violence.
The Queen of the Dishonourable dead.

You were dancing with her while dancing with me;
a different dance reserved for each partner.
You carved up your time between us.
She received a larger portion. You found her dancing more seductive.
You started introducing the steps you danced with her to our dance. We started stepping on each other’s toes.
We got entangled, yet still we believed in the infinity of our movements’ coordination.

You increasingly coloured our dance with the rhythm you shared with her.
You dreamed of Helheim9, your other dance partner’s realm.
We were constantly tripping up, often finding ourselves on the ground,
until we finally laid still.
Each separately. Far away from the other.

We stretched out our hands, yet to no avail.

The words roved the interspace, bumping into each other and intertwining.
They took on a life of their own.
They were bouncing off us.

Hel left you as well.
Despite your loud knocking, she did not grant you access to her world.
Her role had been fulfilled.

Her father sent her to the next story.

32

I can hear Loki’s guffaw.
He is pleased.
Another trick successfully executed,
without any other god suffering backlash.

Loki will therefore not be punished for this mischief.

33

Our story took place in the space between words.
It flourished in the interspace of thoughts.
We could breathe there and be happy.
Laughter filled this interspace.
It lifted us to higher heights,
bumping into the corners of words, pushing them aside.

The laughter is gone.
The corners are sharp and suddenly so extremely close.
The interspace had shrunk.
Our story evaporated.

I can only dwell in the interspaces of tangible things.
When I spread my arms, I can breathe easily.
I laugh and dance to the rhythm of the vibrations of non-existence.
You can only dwell within a defined definition,
a place with no interspace,
a place where concreteness embraces you and the possibility of grasping grants you security.

34

In the interspace of existence,
when I move with my eyes closed,
you are the fulfilment of my dreams.
We merge into each other.
I do not know where I begin and where you end.

When I cling to the corners of concreteness,
I wander with my gaze through the labyrinth of our usness,
yet I do not recognise you.
When my eyes are open, it is not you that they see.
When I look at you, your image scatters.

I do not recognise myself if I am not dancing my dance.
When I close my eyes, anything is possible.
Yet you do not want interspaces.
You do not want to dance blindly in an intangible eternity.
You want to label everything and place it in drawers.

35

How did we even manage to enter the same story?

The Goddess of Love brought us together.
Freya10 combined the gift of attraction and war with the gift of sex.
She covered us with the flap of her feathered cape.

Bewitched, hidden under her feathers,
we glimpsed eternity in each other.

36

In the light of the sun, you pretend
to break the shackles of anxiety,
but in the blissful cosiness of the night,
you put them back on most eagerly.

Nótt, Goddess of the Night,
so beloved by you,
helps you forge these shackles.

37

Male. Man. God.
Mine. Mine. Mine.

We lived in the Land of the Gods.
We strolled through Asgard.
We saw each other as divinities.
The gods saw as their siblings.
We were one of them. Equal among equals.

The Aesir11 adopted you.
I was one of the Vanir12.

Eternity was ours.
Eternity is ours.
Eternity will be ours.
Together in eternity we are one.

A tiny moment of inattention was enough.
We failed to recognise it.
We failed to sense it.

We observed with a delay, allowing it to skilfully avoid our understanding.
The cunning destroyer of all that is divine
sneakily smuggled the moment into our story.
Disguised as advice of eternal love,
he tricked the guards on the defensive wall of our oneness.

You bit into the divine apple. It was a trap.
Loki had placed it into the basket of apples from our orchard.
Idunn13, Keeper of the Apples of Immortality, did not notice any apples were missing.
Every day he planted a new apple.
Every day you bit into it eagerly.
Out of all the apples, you always chose the one intended for the gods.
The magical effect was not instantaneous.

The gods eat one of her apples every day,
and hence do not age.
You ate one of her apples every day.
Years were pealing from you.

A young man. A youth. A little boy.
Mine. Yours. Nobody’s.

Our usness collapsed
before Idunn discovered your daily theft and slapped you with a warning.

The effect was irreversible.
Centuries had been woven between us.
We no longer recognised each other.
Suddenly, we were wandering down our own separate paths.

A woman. A little boy. Idunn.

We cursed Loki, who was laughing uproariously at a safe distance.
He was flaunting his successful deception in front of the gods,
who were relishing the performance.

38

We communicated with looks and touches.
The spaces between words filled our oneness.
Everything was possible.
Everything was perfect.
Everything was falling into place.

Words brought complications. We no longer understood each other.
Ratatoskr14 was passing sentences between us in her unique way.

The squirrel is versed in carrying messages
from the roots of the Sacred Tree,
to its highest branches.
She was conveying the words
shared between Nidhogg15, the Corpse Eater,
and the eagle surveying all the worlds from atop the tree.

She changes the words intentionally along the way.

It took longer and longer for her to travel the distance between us.
One day, the journey became too long to travel.
She grew weary.
We could no longer exchange words.
Silence ensued.

We were too isolated in ourselves to communicate through touches and looks.

39

You crawl along the bed of a stream pool,
clinging to everything you can get your hands on.
This pool has become your home.

You could have long since begun living a different life.

You lost countless unrepeatable moments.
You became proficient in persuading yourself
that you are unable to change anything.

For thousands of days, you enjoyed the comfort of attention,
which you received while flaunting your anguish,
as if marching towards the sun.

40

Days brought us together,
nights inserted distances between us.
I was sinking into a dream,
while you were exploring the various shades of the dark night.
You were trying to escape the unbearableness
by delving into unusual repetitive tasks.

Every night you used nail clippers to cut the feathers off the dress
I had received as a gift from Freya.

I was oblivious to this
until one day I found that I could no longer fly.
I slipped on the dress, sored to the heights of freedom,
then plummeted breathlessly towards the ground.
I observed my bruised limbs in amazement.
Blood seeped through the dress
to reveal the clipped feathers,
which appeared whole in their whiteness.

You convinced me that there was nothing wrong with the feathers or the dress.
You convinced me that I had never known how to fly in the first place.
You convinced me that life is better without wings.

I understood the truth and saw your true nature.
I cupped my ears so as not to hear your words.
I started collecting feathers and learned how to weave them into the dress.

I will fly.
I will enter the sense of divinity.
The goddesses will welcome me among them.
I will dream without fear,
because my new dress will be safe from your meddling.

You will stop exploring the darkness,
or must I hide the nail clippers?

No woman or goddess should ever be left wingless again.

41

Your darkness is full of disappointments, fears, and self-pity.
You weave it out of unfulfilled expectations.
The helplessness of those affected is reflected in your apparent desire for liberation.

You frequent with Thor1516 and Tyr17.
They train you in the arts of thunder, battle, and war,
and so, fill your domestic pool with a premonition of atrocities.

42

You collect stories.
You dissect them beyond recognition,
to find the premonition of horror.
You carefully nurture the seed of this premonition.
You grow gentle ideas into rich atrocities.

You attribute everything with irreparable dimensions.

You enjoy your creation,
and put it on display for your friends to see.

With random images,
which attract attention,
you deceive yourself and any onlooker,
for in these images, you carefully conceal the splendours of stories,
so that an inattentive observer may overlook them.

43

As experienced translators of fleeting ideas,
accustomed to searching for meanings
and hidden messages and set symbols,
we entered the space between words.

44

The labyrinth of corridors
between carefully composed letters
feeds me. It fills you to the brim.

Wandering within the colourfulness of an ostensible void
opens the depths of understanding everything
that brings absence of thought.

This apparent absence is filled by the possibilities of everything.

45

Upon gripping each other’s hands,
we each chose our own version of the story
and pretended for a short time
that we were living the same one.

We spread our wings. Each our own.
We flew. High.
Side by side. United.
That was how it felt. It was how we saw each other.

But our view was that of Veðrfölnir18,
a hawk nestled between the eyes of an eagle.
Perspective had deceived him.
From the top of Yggdrasil, he saw us flying one above the other.
He saw the connection between us.

We believed
this view to be ours.
But in the Nine Worlds, we each existed in our own.

We tethered ourselves together to keep up the illusion,
yet the connection had closed its wings.
Plummeting to the ground was imminent,
a hard landing inevitable.

Ratatoskr was exemplary at performing her duties.
We no longer recognised each other in the words we received.
The interspaces disappeared in the process.
They were replaced by the shadow of the Moon that haunted us,
as the Moon is chased by its wolf.

46

We rouse, full of hope, yet each in our own world.

47

The gods roared with laughter as they watched us perform our play for them,
while we were utterly convinced that we were the creators of our lives.
They tricked us.
They wrote the play for us, adding our unconscious impulses to the script.
It satisfied their hunger for amusement.

We are not Embla and Ask.
There is not a trace of elm or ash tree in us.
We are but their insignificant descendants,
who did not ask the gods for permission to become a couple.

Believing in our omnipotence,
we had broken every unwritten rule.
We merged darkness with light
in ways they can never be merged.

48

We were learning about the Sacred Tree together.
Yggdrasil represented a common path.
We traversed down its trunk several times,
from the roots to the top of its crown, and we conversed with the eagle.

In between the branches,
we got to know all the Nine Worlds of the Cosmos.
Our favourite routine was to walk along the rainbow
that bridges the divide between the Land of the Gods and the World of Men.

We only familiarised ourselves with a fraction of everything,
before our paths diverged.

No more oneness. We had split.
We broke up. Divorced.

Darkness returned to its old shackles.
The light could finally breathe again.

We each sit in our own world,
leaning against the trunk of Yggdrasil.
We ignore the squirrel.
We each whisper our own story to the leaves.
The stories travel towards each other via the rainbow.
They got muddled up.
We only listen to the premonitions of the other’s story.
Leaves carry whispers between worlds.

The story of our parallel existence
brings smiles and tears to random listeners.
It is void of any originality. Just another story of dominance.

The goddesses of the north weep with me.

49

This is not our story.
We cannot own it.
We stumbled upon it.
We borrowed it.
We draped ourselves in it.
It has assumed roles that have been played countless times.
Always the same story, always different characters.

50

You love the embrace of blackness.
Its adhesiveness soothes you.
You sense the idea of light,
yet the cosiness of darkness always dispels it.

Darkness is you and you are darkness.

You grabbed me by the ankles
and dragged me with you into this adhesive dwelling.
A tar-like mass was eating into my every pore.
Just as I was about to sink,
I managed to escape your grasp.

I swam for freedom.

Yet still, every day,
I cleanse every cell off my body
of your darkness.

51

In every phase of our coexistence,
you breathed the idea of superiority.
It seeped from your essence
and boasted slyly its all-encompassing nature.

The masks were transparent.
They failed to completely disguise your nature.
If elation did not carry me on its wings,
my attention would not have slumbered
and the goddesses would not have to weep with me.

Their tears mingled with mine.
We shared the pain of the same experiences.
I became a goddess.
Us goddesses became women.

Humiliation, trampling, disregarding –
these are supposed to be your recognitions of us.
Deceits, intimate wars, rapes –
your gifts for our survival.

52

You saw the uniqueness of our unity,
which you placed on a pedestal of exclusivity,
only in the inimitability
of our human impermanence.

You wanted to clone the unique relationship, which we had supposedly built,
from the relationships of others.
Other men and their women.
A father, an uncle. A brother. A friend. An acquaintance. A god.

I did not fit into such a relationship,
and I did not follow your idea.
You brought me before a tribunal of like-minded people,
who would instil in me a guilt that would clip my wings.

You turned the pain of knowing that innocence did not exist into accusations.
You placed your beliefs into the mouths of gods.
Did the gods invent our story?
Were we even given the chance to flourish in parallel?

I should have been the fertiliser of your blossoming, and not the flower,
which robbed you of the admiration intended for you.
My colourfulness should not have competed
with the blooming of your colours.

You summoned everyone to come to your defence, to prove the only right way to coexist.
Odin, Tyr and Thor were not enough.
You opened the door for Zeus to use his disguises and tricks,
as he had mastered them fully to conquer the unconquerable.

Neither images nor words seduced me.
The wrath of the gods began to merge with yours.

53

How dare I disobey?
How dare I behave differently?
How dare I consider my own desires, dreams, and needs?

I should kneel humbly,
and place my essence on the sacrificial altar of our relationship.
You could easily direct my empty shell towards your vision of the story.

54

I stretch and contract the moment of unity, when all possibilities were still available,
when we immersed in the apparent absence of everything and we had everything,
within a moment of experience.
The moment lasts forever, yet no longer than a single breath.

It was your mourning of the passing of time
that robbed you of the power of magic.
You swim in the darkness of eternity,
brimming with the lightning of like-minded gods.

You and the gods wanted create the world according to your vision,
a world where we goddesses serve as mere decorations, fated to fulfil your wishes.

55

Storms were raging inside me,
but you only saw my external image.
You accused me of being a mere observer, while you sought our usness.
You accused me of not submitting.

You released the pool’s blackness to fall between us.
You tarred our usness, so I left.
Our unity split into you and me.

We dwell in our separate worlds, surrounded by different creatures.

Only Sol and Mani remained of our bond.
Goddess of the Sun and God of the Moon
are chased by wolves,
as we are haunted by the memories and premonitions of our usness.

56

I carry within me
horrors that you cannot fathom.
You wine to me about the scratches you sustained
while demanding my sympathy.

57

I chewed up slowly and spat out
every unwarranted touch,
every lustful glance,
every violent intrusion into my body
by every man
I have encountered since birth.

For a long time, there was only a void.

I was gathering hope, drop by drop,
and turning it into power.
With the tears I cried
I lit up the corners,
where even dark thoughts
dared not venture.

The sobbing of the goddesses freed me from the prison of helplessness.

58

Millennia of oppression,
subjugation and exploitation
that transpire day in and day out,
which we women and goddesses feel
in every cell of our bodies,
give us the strength
to step out of the void.

59

You cannot imagine the pain
that fuels the joyfulness of every moment.
The reign of fear that you men—aided by the gods—have domesticated,
serves as an excuse for your blindness.

No man or god could survive a single day
if subjected to their own daily rapes, trampling and coercions.

The gross interventions by men
in the thoughts, actions, and bodies of women,
which they carry out day after day without a hint of guilt,
while demanding compassion for yourselves, would be too much to bear.

60

Each morning that I woke up next to you,
I was waking up to the horror of Sif19
on the day Loki cut her hair.
Thor found her ugly hairless,
so he ordered new hair to be made.

When she no longer lived up to his expectations,
the world fell apart for both of them.

While the gnomes were forging her hair,
Sif, with the help of the tears she cried, paved her way out of the dungeon of limitation,
where Thor, burdened by the weight of his views on ugliness, had locked her in.
She had barely emerged from the darkness glowing,
when they fitted her with new golden hair.

Thor found her more beautiful than ever.
He instantly forgot what she looked like hairless.
The forged golden hair took on her light
and caged Sif once again.

60

Even a divine bed is no safe haven,
let alone the one I shared with you.

62

I sank into calmness.
Every day I step under the shower of happiness.
I no longer allow my joyousness to be taken.
I have transformed the weight of atrocities.

Everything that befell me since birth.
Everything that befell women since the birth of Embla.
Everything that goddesses experience
since the beginning of their time.

With the tears I cried
I paved the stairs leading from the darkness.
Joy is my guide along the path of life.
Though unexpected blows still make me stumble.

Sometimes, I find myself at the bottom again.

I never stick to the bottom of the adhesive pool.
I build an additional step each time,
and the darkness no longer clings to me,
when I emerge from the lake of tar.

63

I did not meet your expectations,
so you deprived my nights of sleep.

64

I lay out on the table
my shattered expectations and desires.
This puzzle is unsolvable.
The pieces are too small and I do not possess the right glue.
I project my wishes in my dreams.
It gives me hope.
It keeps me going.
It colours my world with light.

65

I had put my faith in you.
I saw you as I wanted to see you:
an admirer and worshiper of freedom.
Yours and mine.
Hand in hand we travel and float lightly.

The gods created you according to their wishes.
You are just like everyone I know.
You wanted to enslave me, subdue me.
You wanted to lock me in a cage and keep me all to yourself,
whenever you so desired.

Like a bird that passes the time with song,
I was meant to shower you with my essence.
I was meant to breathe for you, shine into your darkness, grant your wishes.
You would only have released once I had already disappeared.
As gods do with goddesses, imprisoned in cages of gold.

66

I believed that you were immune to the weight of history,
that you were one of the few who was not conditioned by tradition,
one of those who did not view women from a man’s pedestal of apparent power.

The truth shattered me.
Unrealised illusions even dispelled my dreams.
For a while. To allow the pain to pass.

67

Our story ended.
Like many do.
In truth, all stories end.
The most beautiful.
Love stories.
In all forms.
The ending shattered me.
The pain was indescribable.

The goddesses beckoned me to join them.

68

Freedom is the light of life in all the nuances of coexistence.
It transforms relationships into love.
Love enables perfect coexistence.
Coexistence is carried on the wings of freedom and love.
The circle is complete.

I live different forms of relationships.
My story goes on.

69

The goddesses of the north wept with me.

Together we dance a jubilant dance
in the Land of the Gods.


1 Odin is the highest-ranking and the oldest Norse god. He only has one eye because he exchanged the other one for wisdom. To acquire the knowledge of the Runes, he also sacrificed himself by hanging upside down from a tree for nine days and nine nights. Odin is Frigga’s husband.

2 Balder: Norse god of beauty, innocence, and peace.

3 Frigga: Queen of the Norse gods, Odin’s wife, who can see into the future, but refuses to reveal it to anyone.

4 Urd is one of the Norn sisters. She defines the past. Her name means destiny.

5 Verdandi is one of the Norn sisters. She defines the present. Her name means happening or present.

6 Skuld is one of the Norn sisters. She determines the future. Her name means debt, necessity or that which must become.
7 Loki: The god of mischief. He perfects the art of trickery, often resulting in serious twists to our plots, though he occasionally also rectifies them. He is Odin’s blood brother.

8 Hel: Half her face is white and beautiful, half black and hideous. She is the chieftain of Hela, the world where the dishonourable dead reside – those who did not die nobly in battle, but of old age, disease, or misfortune. Hel is Loki’s daughter.

9 Helheim: The Ninth World. Home of the dishonourable dead, ruled by Hel.

10 Freya: Norse goddess of fertility, love, sex, war, prophecy, and attraction. She is beautiful, sensual and wears a feathered cape.

11 Aesir: Norse gods and goddesses who embody the forces of nature.

12 Vanir: A group of benevolent gods associated with fertility.

13 Idunn: Norse goddess, the keeper of the apples of immortality, which give the gods eternal youth. Wife of Bragi, Norse god of poetry and hunting.

14 Ratatoskr: A squirrel who dwells in the branches of Yggdrasil.

15 A dragon that lives among the roots of Yggdrasil and feeds on them. He killed the eagle that lives in the branches of the Sacred Tree. He devours the corpses of dead murderers, rapists, and oath-breakers.

16 Thor: Norse god of thunder and battle, the most powerful of the gods. Sif’s husband.

17 Tyr: Norse god of war.

18 Veðrfölnir: A hawk perched between the eyes of an unnamed eagle perched atop of Yggdrasil – the Sacred Tree.

19 Sif: Norse goddess associated with fertility, family, marriage. Thor’s wife.

CRNI MAČAK MAŠE REPOM / ČRNI MAČEK MAHA Z REPOM

Jadran Zalokarr. 1947

na orkanskoj buri
puni mjesec izgubio
sve godišnje boje


crni mačak
maše repom svim prošlim proljećima
i budućim jesenima


na rubovima zavjese
jesenje sunce liči
na proljetno


na orkanski burji
je polni mesec izgubil
vse letne barve


črni maček
maha z repom vsem minulim pomladim
in prihodnjim jesenim.


na robovih zavese
je jesensko sonce podobno
pomladnemu.

PADAMO LEPRŠAJUĆI SA SNIJEGOM IZBOR

Đurđica Garvanović-Porobija

Pjesma po izboru Milana Novaka:

PADAMO LEPRŠAJUĆI SA SNIJEGOM

S bijelih visina iz snježnih oblaka
I s nebeskih oluka
Zajedno sa zvjezdanom prašinom
Fluoroscentnom zimnom
Padamo padamo lepršajući sa snijegom

Padobranima od prozirna muslina
Od pamuka raščešljana fina
Iskačemo iz kuće snijega iz kraljevstva leda
Čas rumeni kao krv čas blijedi kao kreda
Parajući zrak kao padalica zvijezda

I svatko od nas različan je cvijet
Različne latice različan i lijet
U bijelim noćima različak bijeli
Svijet samosvojan planetaran cijeli
Različna nas kristalna struktura međusobno dijeli

Padamo lepršajući sa snijegom i zajedno i sami
U vrtlogu u snažnoj vrtložnoj struji i tami
U vijavici plešemo svoj posljednji ples
Od nebeske se crte protežemo O Lord, O yes!
Do zemaljskog tla i praha u zemaljski lijes.

Kao bijela cvjetna zavjesa na vjetru
Kao srebrn plašt po nevidljivu metru
Meko se spuštamo do gostoljubive crnice
Prirodno bez otpora kroz rov krtice
na jastuk od lišća s visokih jablana polažemo lice

Slovenski prepjev

V kontekstu umiranja se mi zdi, kot da smo kot snežinke, ki padajo in izginjajo. Popolnoma sem ZA življenje, vendar pravijo, da je stvar zrelosti sprejeti tudi smrt, ne glede na to, kako radi imamo življenje. Pesem, ki jo prilagam, sem napisala pred petimi leti, vendar se mi zdi še bolj pomembna danes kot prej.

PADAMO POLETAVAMO S SNEGOM

Z belih višin iz snežnih oblakov
In iz nebeških žlebov
Skupaj z zvezdnim prahom
fluorescentno zimo
padamo padamo poletavamo s snegom

S padali iz prosojnega muslina
Iz finega razčesanega bombaža
Skačemo iz hiše snega iz kraljestva ledu
Zdaj rdeči kot kri zdaj bledi kot kreda
Cefrajoč zrak kot utrinek

In vsak od nas je različna cvetlica
Različni cvetni listi in različen let
V belih nočeh glavinec bel
Svet neodvisen planetaren cel
Različna kristalna struktura nas medsebojno deli

Padamo poletavamo s snegom in skupaj in sami
V vrtincu v močnem vrtinčnem toku in temi
V viharju snežnem plešemo svoj zadnji ples
Od nebeške črte se raztezamo O Lord, O yes!
Do zemeljskih tal in prahu v zemeljsko krsto.

Kot bela cvetna zavesa na vetru
Kot srebrni plašč po nevidnem metru
Mehko se spuščamo do gostoljubne črnice
Naravno brez odpora skozi krtov rov
na blazino iz listov visokih topolov polagamo obraz

Opisni prevod iz hrvaškega originala avtorice: Milan Novak

Pjesme iz zbirke Fatamorgana, TIVA: Varaždin, 2017.

UPRAVLJANJE ŽELJOM

Želja te može uvući u mrežu
I zabosti osti u kosti
Može ti udicu zarinuti u srce
I potezati iz prikrajaka iza uglova
Vrebati u mraku
Može se grohotom smijati
Na svakom tvom koraku

Može te štoviše poniziti
I šibati kao roba
I udariti u glavu
I vući po do gležnja prašnjavim
Puteljcima
U glib te i živo blato ukopati
Sve dok odlučno ne ustaneš
I pogledaš želji u lice
I ravno u oči -
Sučeliš se i suočiš,
I ne naložiš joj kao Onaj koji ima vlast:
»Sad je dosta! Odsad ću upravljati ja!«

BAKA

Tvoja baka
Unučice moja
Oprezne broji korake
Zna da je slijediš
Svaka je stopa
Putokaz
Svaki trag
Smjerokaz

Uspravna
Beskompromisna
Baka ide ususret oblaku
Koji će me zakriliti
Moj će lik još dugo dugo

Lelujati
U Tvom velikom oku
(Život plamti u njemu!)

Dok se ne prometne
U – točku
Sjajnu točku u mrklome mraku

Pjesme iz e-zbirke Ljubav je mila kao ljubičica,

ISTI

Mi smo isti! – rekao si mi i podigao na rame kao cvijet.
Isti kao dva jablana u drvoredu?
Ili kao dva zeca za lovne sezone?
Isti jer razgovaramo s golubovima?
I jednako smo blijedi na mjesečini?
Jer nas daljine zovu magičnim kažiprstom
Na egzotični Istok? Ili u Afriku?
Možda zato što hodamo usred gomile
Sami? Usred mnoštva samotni?
Isti, isti, odgovaraju ptice iz vinograda
dok se časte mojim grožđem.

ŽELJNA

Prolaziš ulicama a ljudi vuku svoje želje
I nasmiješeni, i bahati, izbezumljeni,
Samo mrtvac oslobođen te strasti ni u što motri.
(Oni su, mrtvi, zbilja negdje u onostranlju – superiorni, sami.)
Od želja pregara um, sitna se kovitla živčana prašina,
I ja koja sam zagrizla u želju,
I ja koja sam okusila njen kao trn,
Znam da ću kroz želju spoznati i ljubav i ono ništa.
Želja, je li to formula, obveza ili metoda?
Al’ kroz nju sam danas i ja – takva, željna.

Pjesme iz zbirke Koncert za voćnjak, Ritam misli: Varaždin 2020.

VELIKA TREŠNJA

Bila jedna velika trešnja
U srcu voćnjaka
Bila jedna velika trešnja
Visok neboder
Vrh joj je parao oblake
Bila jedna velika trešnja
Šuma Striborova
Bila jedna velika trešnja
Njezine su listove izrezale
Samosvjesne krojačice
Iskrojile ih u jednake oblike
Dizajneri ih s fesom na glavi
Žmireći na jedno oko
Obojili zanosno
U tamnozelene nijanse
Bila jedna velika trešnja
Sve je pozivala
Njezini crveni plodovi
Davali su sebe djeci i čvorcima
Graja bi se dizala do Disneylanda
Veseljem ga nadmašila
Disnaylandski bi se menageri
Hvatali za glavu
Burze bi se uzdrmale
Bila jedna velika trešnja
Gostoljubiva

JABUKA ZA HLADOVINU

Jedna jabuka iza kuće u voćnjaku
Nikada nije donijela nijedan plod
Bila je jabuka bez jabuka
Vjerovala sam
Da sam (u)rodila na njoj
Da je ona urodila mnome
I zatim ostala besplodna
Zar rodivši mene
nije već puno učinila za ovaj svijet!
Nikome nije padalo na pamet
Da je odstrani
Kako se to kaže lijepo
Eufemizmom
Jer u partnerstvu je s kućom
Darivala duboku hladovinu
Ispod nje na prostirci
U najvrelijem danu
Kad je sunce najljuće najgoropadnije
Svježina
Gotovo smrzavica
Na njoj su udobne grane
Glatke kore
Prizivale na sjedenje
Priče bi se tu pričale
Ispredale

Bila jedna jabuka bez jabuka
Drugačija neprofitna
Plodna tek
Hladovinom
Nikome je ne bismo prodali
Nizašto na svijetu porezali
Niti prezreli

FLUORESCENTNE DUNJE

Velike žute fluorescentne dunje
Stavljamo na ormare
Na bakine ormare
Da miomirisom
Ispune sobu
I da noću svijetle

Njihov plod dozrijeva dugo
Trpak je
Skuplja usta
Jest ćemo ga
Tek radi junaštva
I zabave
Pravit ćemo grimase

Kuhan je nenadmašan
Poslužujemo ga
U kristalnim posudicama
Ne skrivamo zadovoljstvo
Gost ga hvali
Radio odašilje romancu

Paris je kažu Heleni dao
Dunju
Ne jabuku
A Eva Adamu?
Možda je ipak bila dunja?
Jabuka+kruška
Dunja priziva
daleka sjećanja

INJE MRAZ

Voćnjak se zaogrnuo u inje
Na sagu od mraza
Svjetluca
Iskri
Bijelu zvijezdu padalicu

Bijeli prizor
Prozor u visinu
Zrcali bjelinu
Nebeskoga svoda
Između ovoga
I onoga svijeta
Premošćuje
Jaz

Voćnjak se zamrsio
U inje i mraz
Koncima bijelim
Paučinastim
U
Snježnu čipku
Pjenom studenih vrutaka
Ključa
Između neba i zemlje
Stvara
Nježan sraz

Doskakutali mrazi
Srebrom obrubili suhi
List
Skovali i haljinu
Za mrežu paukovu
Cvjetiće od kristalna
Leda
Prosuli po stazi

Voćnjak se zaogrnuo
U inje i mraz
Pokriven šećerom u prahu
I kokosovim brašnom
Može se pojesti
Uslast

Izbor pjesama objavljenih u zbornicima:

CVJETOVI vs CIJENE

Iskočili su cvjetovi iz majčinske zemlje
U nježnoj suradnji tla i ozarena svoda
Proljetni cvjetovi u mome vrtu ne zvone Zvončićima
Šute dok prolazim ili stidljivo mahnu
Njihove oči velike i nijeme rastu pored mene
Laticama me gledaju laticama se osmjehuju
Prolazim vrtom usred proljetnoga cvijeća
Osjećam se kao cvijet koji hoda među cvjetovima

Onda odem u grad i hodam kraj trgovačkih izloga
Izlošci me gledaju razroko i provokativno
Neki neučtivo zvižde jer nisam kupac ozbiljnih
Namjera njihove vrtoglave cijene vrte glavama
Cerekaju se agresivne su bahate reže kao zvijer
U kavezu pokazuju zube rugaju mi se jer imam
Skromnu riznicu meni je svejedno stvari me neće
Kupiti ipak osjećam se kraj izloga kao artikl s cijenom
S cijenom koja pada s mojim godinama
Uskoro će me na popust i na akciju 30 50
pa sve zajedno sa mnom za 40 kuna

Odlazim brzo u svoj vrt među proljetne cvjetove
Oni me gledaju laticama nijemo mahnu stidljivo
Osjećam se kao cvijet koji hoda
među cvjetovima

UPRAVLJANJE GOVORNIM OTPADOM

Prijeka je potreba osnovati tvrtku
Za odvoz i recikliranje
Govornog otpada
Jer on se gomila u balama na rubovima
Gradova i sela
Već se ne može disati

Često ga susrećemo u razrogačenoj nevjerici
na društvenim mrežama
U komentarima na brojnim portalima
U dimnim razgovorima uz kavu
Za kojih se govorni dim
Može rezati nožem

Govor može omalovažavati
Može i vrijeđati
Može i zlostavljati psihički polako i svakodnevno
Može grubim iskazom i u trenu ubiti
Ranjivo srce

Prikupljajmo govorni otpad iz javnosti i obitelji
Stavljajmo ga u spremnike i odvozimo u spalionicu
Govornog otpada
Čim se izgradi uz pomoć kakvog EU-projekta
Da tamo izgori zauvijek kao u paklu
Vječnim ognjem

NE VEM, KDAJ SE JE ZAČELO

Eneja Šostarr. 2006

ZA TVOJ JUTRI IZ MOJEGA VČERAJ

Ne vem, kdaj se je začelo.
Vem le, da je raslo z menoj.
In da zdaj želi biti zapisano.

Dragi,

nikoli me ni poklical po imenu.
A vedno sem vedela, kdaj stoji za mano.

Kot senca, ki ne meče zvoka,
a vedno najde tvojo kožo.
Kot vdih, ki ga ne slišiš,
a veš, da brez njega ne preživiš.

Njegove roke so bile tihe.
Nikoli glasne.
Nikoli vsiljive.

Toplina, ki je nikoli nisem ujela,
pa vendar nikoli pozabila.

Vedno je bil že na poti,
še preden sem se obrnila.

A pustil je sled.
V gubah moje kože.
V vonju po starem papirju.
V očeh ljudi, ki jih ni več.

Ko sem bila mlada,
sem verjela, da mi pripada.
Da bo hodil ob meni,
me držal za roko,
me učil.

Da bom jaz tista,
ki ga bo spremenila.

Naivna sem bila, seveda.
On se ne spreminja.
Spreminjamo se mi.

Spoznal me je v vseh mojih različicah:
kot deklico, ki je še verjela v večnost,
kot žensko, ki jo je ljubilo premalo rok,
kot mamo, ki ni vedno znala biti močna,
kot vdovo, ki se je učila dihati
brez polovice sebe.

Nikoli me ni sodil.
Samo bil je tam.

V dobrem in slabem.
V molku.
V vrvežu.
V samoti.

Včasih sem ga sovražila.
Ko je vzel tiste, ki sem jih ljubila.
Ko sem prosila, naj ostane,
pa je šel.

Ko sem klečala pred njegovimi koraki
in ga klicala po imenu,
pa se ni ozrl.

Ampak šele pozneje sem razumela:
ni mi vzel ničesar,
česar mi prej ni tudi dal.

Spomnim se večerov,
ko sem sedela v kuhinji
in je tiho sedel nasproti mene.

Nisva govorila.
A je bilo dovolj.

Bilo je … prav.

Vedela sem,
da ne potrebuje razlage.
Da razume.
Da je.

In bil je.
Vedno je bil.

Zdaj, ko moji dnevi postajajo krajši,
mu pišem to pismo.

Ne zato, da bi ga priklicala.
Vem, da bo prišel.
Vedno pride.

Pišem mu zato,
ker ga imam rada.
Ker je bil moj prvi in zadnji.
Moj edini.

Čeprav nikoli ni bil zares moj.

In če boš ti,
neznani bralec,
to pismo našel morda pod klopjo,
med stranmi stare knjige
ali v žepu plašča,
ki si ga nisi kupil sam,

ne bodi presenečen,
če začutiš nekaj toplega.

Nekaj znanega.

Nekaj,
kar ti že vse življenje
hodi ob strani.

Ime mu je Čas.

In čeprav ga nikoli ne boš mogel ujeti,
čeprav bo vedno bežal,
ti bo vseeno pripadal,
če ga boš znal imeti rad.

Dal ti bo trenutke,
ki dišijo po domačem kruhu.
Dotike, ki zdravijo.
Smehe, ki ostanejo v tebi
še dolgo po tem,
ko se poležejo.

Ljubezni
ki trajajo dlje kot telesa.

Dal ti bo solze,
a tudi ljudi,
ki jih bodo znali obrisati.

Dal ti bo izgube,
a tudi moč,
da boš po njih našel
nekaj novega.

Dal ti bo vprašanja
in včasih,
tiho, nepričakovano,
tudi odgovor.

In ko boš star,
kot sem zdaj jaz,
boš razumel,
da ti je skozi vse to
dal nekaj,
kar nihče drug ne more:

Življenje.

(ročno pripisano, z drobnejšo pisavo)

»Čas te bo oblikoval, kot je mene.
Ne bo vedno nežen,
a če ga boš imel rad,
ti bo dal življenje.
In to je največ, kar lahko da.«

Vedno tvoja,

Eneja

ŠEPET IZ NEOBSTOJA

Nekaj v meni raste.
Tiho.
Počasi.

Brez oblike,
brez besed.

Kot pok na dnu morja,
ki ga nihče ne sliši.
Kot veter,
ki pozabi, kam piha.

Ne svetloba,
ne tema,
nekaj vmes.

Ne dotakne se me,
a kljub temu drhtim.

Včasih jo začutim,
tisto drugo mene,
kako me gleda
skozi prazna ogledala,
kako me riše
brez barv.

Nekaj v meni pije tišino,
počasi,
kapljo za kapljo.

Gradi poti,
tam, kjer ni tal,
kjer ni mej,
kjer ni mene.

In jaz?

Ne vprašam.
Ne bežim.
Ostajam.
Kot senca,
ki šepeta sama sebi.

KAR OSTANE, KO GRESTA

Ona je prišla,
ko so bile moje roke še polne kruha.

Učila me je prazniti dlani,
dokler nisem znala ljubiti
samo lačnega sebe.

Bila je tišina, ki sem jo razumela,
sapica, ki je božala kosti.

Imela sem jo rada —
bolj, kot bi kdo verjel.

Ker me je držala,
ko ni bilo nikogar drugega.

Šepetala mi je,
da manj pomeni več,
in jaz sem verjela,
dokler mi niso misli postale lahke kot prah.

Ko sem jo pustila,
so se dnevi obrnili,
a nekaj v prsih je še vedno šepetalo,
kot odmev, ki ni njen.

Včasih začutim,
da me iz iste razdalje gleda še nekdo.

Drug par oči, druga zgodba, druga ljubezen,
a ista odsotnost.

Zdaj stojim med dvema prazninama,
ena diši po lakoti, druga po tebi.

Ne izbiram več med njima —
obe sta odšli,
in jaz sem tista, ki ostane.

Vse je delovalo mirno.
Tudi jaz.

Nekaj se je ponavljalo,
kot napačen ritem, ki ga nihče ne posluša.

Bolečina ni imela oblike. Imela je smer.

Ogledalo ni ničesar povedalo.
Samo vrnilo je pogled.

In tam, kjer sem iskala vzrok,
je bila sled.

Moja.

KORAK OD OČI

Marija Šedivyr. 1941

KORAK OD OČI

1

Kraj,
kjer psi ne grizejo,
kjer ni
zaklenjenih vrat
in vrtovi niso
ograjeni,
kjer se namesto smrtnic
razcvetajo sončnice
in se otroci
bosi podijo
po trati,
izgubiljamo
na poti
v raj.

2

Ko sanje poniknejo
med z maslom namazane
rezine toasta
in kopreno polsna
odplakne instant kava,
nas vsakdanjik potisne
v temino,
ki je podarjena brlivka
ne prežene.

3

Notica,
reportaža,
črna kronika,
trači,
osmrtnice,
resnice,
laži.
Vse na papirju.
Vsi na papirju.
Natisnjeni,
brani,
prebrani
in odvrženi
v koš
za smeti.

4

Preko zlizanega praga
veter
v zaprašene kote.
Skozi preluknjano streho
žarek
v pajčevinasto omaro.
Na steni bogec.
Zaprašen,
črviv,
sam.

5

Korak od oči
reke
brez čolnov,
polne smeti.
Ceste
brez smerokazev
polne iskalcev
korak od oči,
kot da jih
ni.

6

V zapredku
sviloprejke
gluhe,
neme,
slepe
predejo.
Žrtve
belih kokonov,
ko pride čas.
V nekem predalu
molji načenjajo
svilene niti
pozabljenega šala.

7

Razprta krila
črnih ptic
nad svetlobo,
ki liže
prag.
Krakanje vran,
ki jemlje pticam
glas.
Zaprtost,
ki pušča
pred vrati
popotnike.
Brezupnost
ki ubija.

8

Tisto nekaj
izrečeno
z molkom,
podarjeno
s pogledom.
Tisto nekaj,
kar poboža,
pogreje,
zaustavi čas,
ki prišepne,
tu smo,
ti,
oni,
jaz.

Z NIČEMER V DLANEH

9

K tebi,
ki si odnesel
barve.
Po podobe,
ki bledijo,
zgodbe
v dvojini,
ki se brišejo.
Po veter,
da odpihne
oblake,
vrne
barve.

10

Črne ptice
v noči
brez zvezd.
Moraste sanje,
ko si tu
in onstran.
Zaledenelo jutro
v očeh
ptic,
ki krakajo.
Črn pajčolan
odvržen
s kril vran
na najino mizo.

11

Noč
brez kraja.
Krik
ujete ptice.
Hrzanje
k jaslim privezanih
konj.
Jutro,
ki ne more biti
dan.

12

Razpeta
med tukaj
in tam
odrivam temo
iz sobe,
ki še diši
po tebi.
Po tvojih predalih
brskam,
v tvoj šal
se ovijam,
zaklepam vrata,
da ostajam s tabo,
ki si odšel.

13

Z bršljanom
v laseh
prižigam ogenj
v kresni noči.
Skorjo nalagam
na tlenje,
da ogrejem
premrlost,
da začutim
sapo,
ki greje,
te za trenutek
vrne.

14

Preveč kotov,
vogalov,
ostrih robov.
Preveč vprašanj
brez odgovora,
besed,
poslanih v neznano.
Veliko preveč
tišine,
v kateri slišim
le sebe.

15

Nasmešek
v snu,
ko si tu.
Pozaba,
ki briše
praznino,
vrača dih,
dlani,
ki božajo,
porišejo
stene
v snu,
ko si tu.

16

Modro
si obarval
najino sobo.
S pesmijo
zapolnil
tišino.
Razpoke
pokrpal
s puhasto
odejo.
Na drevo
pred oknom
obesil krmilnice
za ptice.
Zdaj zima
sredi poletja
riše
ledene rože.

17

Za vrati
v tvoji srajci,
nogavicah,
s tvojim vzglavnikom
v naročju
do jutra,
ki sleče,
me pusti
golo.

18

Ogenj
za noči,
ki zmrzujejo.
Posodo
za pesek,
ki ga odnaša
veter,
za sol
s tvoje kože.
Predal
za košček lesa,
ki si ga popisal,
za kamen
z najinih poti.
Skrivališče
za najine zaklade
gradim.

19

V kresni noči,
pripeta nate,
pobiram stopinje
pozabljene na poti.
Pajčevino trgam,
praprotno seme nabiram,
prasketu svetega ognja ,
pršenju isker sledim,
da te v razpoki
med svetovoma
najdem.

20

Noga prestopi
prag,
roka seže
po roki,
nasmeh vrne
nasmeh,
tišina govori
brez besed.
Spomin,
ki dovoli
vrnitev.

21

Glavnik,
brivnik,
vonj po milu,
brundanje
pod prho,
ponošeno srajco,
nogavico,
karkoli pusti,
ko greš,
da ne bom
sama.

22

Prhut metulja
na dlani.
Večerni hlad,
rosa
na travi.
Šepet večera
pred nočjo.
Pepel
na cvetovih
ob poti.
Zdrobljena krila
metulja
na dlani.

23

V tvojo razpršenost
ležem.
V travo,
med cvetove,
k tebi,
ki si zemlja,
rastje,
zrak.
Ki te ni
in si.

24

Med borovci
do razgretih skal.
Po sledeh
v pesku
po besede
izrečene
tostran vrat.
Po čas,
ki uhaja
skozi preluknjano
mrežo
na obali.

25

Verjamem,
da nekje si.
Da slišiš moj
dobro jutro,
lahko noč.
Da ležeš
k meni,
vstaneš
z mano.
Da skupaj
preživiva dan,
ki ga sama
ne znam.
Verjamem,
ker pomaga.

26

Po lesu
diši.
Po roki,
ki izpisuje imeni.
Po snegu,
mahu,
smrečju
in smoli hkrati.
Po pomladi
in zimi.
Po tebi,
ki s cvetnim prahom,
jutranjo meglo,
dežjem in roso
legaš name.

27

Diham.
Prah diham,
pepel,
dim,
mulj ,
čemaž,
morje
in sol,
ko hodim
po prehojenem
in diham
za oba.

28

Poravnana v korakih,
prižeta ob naju
kot nekoč
z roko v roki.
Skupaj napisana
zgodba
tudi v epilogu,
ki ga pišem
sama.

29

Z ničemer v dlaneh
se prebujam,
ker sanje
med prsti nekam
spolzijo,
ker se obraz
uokviri,
glas zamre,
ko žarek zareže
v noč.
Z ničemer v dlaneh
začnem
vsak dan
znova.

30

Zgodba,
narisana
na stene,
vklesana
v skalo.
O tebi,
ki si lovil,
o meni,
ki sem rodila.
Večna zgodba
o dveh,
ponovljena
v neštetih
različicah,
vedno nova.

Iz pesniške zbirke z delovnim naslovom V razpršenost ležem

KOKORO

Stanka Devjak

Hodim po staknjenih
obrveh.
Pred vrati oblačila,
zložena v papirnati
vrečki.
Raševina ne bode
več. Pomaga prazniti
omare.
Ponavljam vajo menjavanja
stilov, dokler ne postane
dolgočasna.
Kdo sem
brez tega
ali
onega?
Ali sem
še vedno
jaz?
Pajadaja!
Kakor črta
sklenjenih
obrvi.


Na spletu večkrat iščem
fotografije z japonsko
ulično modo starejših.
Recimo, da sem v njihovih
letih.
Torej smem kdaj pa kdaj
obuti bikaste lakaste čevlje,
se ogrniti v plašč
do gležnjev,
ter si na glavo povezniti
klobuk s širokimi krajci.
Mimogrede, »Kokoro«
je napisal Lafcadio Hearn.
Če bo deževalo, bo povsem
zadoščal dežnik
s potiskom smešnih
pisanih mačkonov.


Sveže pečen
hlebec
z rozinami
prerežem na dvoje.
Manjši kos namenim nama,
večjega njima.
Ne vem, kakšen je,
nič nista sporočila.
Eno je gotovo:
Na ta način izvem,
da niti slučajno
nista dobro.


Uokvirjena je prišla
za nekaj časa
na obisk.
Zažari
v siju
svetlobe.
Ne sme se zaprašiti.
Skrbno jo zavijem
v časopisni
papir in spravim
na varno,
kjer bo počakala,
dokler ne konča,
kar je začel.
Potem jo dobi v dar,
da ga bo lahko
ves čas
spremljala
kamorkoli
ga bo zanesla
pot.


Ničesar zame in
za moje, prosim,
je napisala
na pergament.
Slu je postregla
z vsem, kar so imele
v kašči,
da je zvitek odnesel
podpisniku.
Ko je ta slednjič
podpisal,
ji je sonce posijalo
skozi lino
le še dvakrat.
Pa vendar –
dobila je rdeč
pečat pod zadnjo
vrstico.
Primus inter pares.


Trave so zrasle.
Jutro že niza
bisere rose
na bilke.
Ne hodi
po livadi,
nisi bos!
Ne dohitiš
vrvohodcev.
Hodijo med nebom
in zemljo.
Nad ognjenimi
zublji
nosijo opresnike
meni in
tebi.

KO SE RODIŠ

Milena Šum Veldin

SREČA

Sreča ni le v ljubezni –
sreča ni le v delu –
sreča je tudi v drobnih, zelo
drobnih stvareh.

Sreča je stisk roke, ko si sam,
srečaj je lesk v očeh, ko
ljudje odpro oči
in spoznajo, da živiš
       živiš kot
človek, ki daje
tebi, moja ljubezen
tebi, moj plod
tebi človek, ki si me pustil
vedno tako samo.

Sreča je v drobnih,
zelo drobnih stvareh

KO SE ZAVEŠ

Kadar se zaveš, da si sam
poglej skozi okno in videl boš.
da rože cveto, da vsega še ne poznaš

da trave šušte, da s teboj govore

ko se zaveš, da si sam, dvigni pogled
in videl boš ptice, ki jih
še ne poznaš …

Videl boš ljudi, ki bi radi
govorili s teboj.

Ko se zaveš, da si sam –
stopi k njim in jih
povprašaj – kaj misli njihovo srce

ZABLODA

Ljubiti človeka je veliko,
poznati človeka – še več.
A
verjeti in upati,
da bodo nekega dne
vsi dobri s teboj ….

prav vsi - …
To, to pa je zabloda
človeka.

DALA TI BOM

Dala ti bom denar in bom šla –
dala ti bom spomine, ti pa jih
boš tresel čez trave, čez vse dobrave …

Dala ti bom to, kar
dajal si meni
     iz leta v leto ….
To bedno, enolično
To žalostno in ponarejeno
          življenje
          življenje
osamljenih
najbolj osamljenih ljudi
na tem svetu.

KAKOR DA CVETO

Kakor da so zacvetele
     vse rože …
Rahlo si me božal po telesu
Nežno si mi mršil lase in
jaz sem ti govorila …
     ljubim,
     ljubim te.

Kakor da cveto še vse rože …
     četudi pada jesensko listje.
in ptice –
     ptice lete na jug.

Jaz te obožujem.
Hvalim srcu tvoje lase
           tvoje roke
           tvoj stas
hvalim tvoj jaz
in iz tebe govore moje misli
in iz mene vpije ljubezen
     po tebi
     po meni …
Veter, veter pa se igra
z najinimi lasmi

NOV JUTRI

Tih stojiš in me gledaš …
Dež ti moči tvoje zorano lice.

Srce pa kljuje
neizrečene misli,
da te ne ljubim –
da me ne ljubiš več.

IGRAVA SE

     igrava kot otroka.
     Tekava in jokava
     smejiva se –
in verujeva,
da za naju,
prav za naju –
samo za naju dva pride
     nov –
     čisto nov jutri.

ČE BI …

Če bi vse rože sveta,
če bi vse ptice sveta,
če bi sonce
     trave in
     veter priznali
da te ljubim
moral bi verjeti
moral bi si zapeti
     najlepšo pesem
           tega sveta

BESEDE BREZ BESED

Ko sine svit, te gledam
gledam tvoje razmršene obrvi
in (verjamem) verujem –
     verujem vate
kakor vernik v oltar.

Ko pade mrak, te čakam.
V dalji slišim tvoje korake.
     tvoj dih –
     bitje tvojega srca.

Ko pride noč
     čutim solze
tople solze na tvojem licu.

Ko pride noč
     poiščem tvojo dlan
in v temi ne vidiš solze, ki
     je zdrsnila
     po licu

Ko pride noč
poiščem tvojo dlan
in si želim
     besede, brez besed

in si želim
     le malo –
     – malo tvoje ljubezni.

KAJ JE LJUBEZEN?

Ljubezen je, če si tu.
Ljubezen je, če te vidim
           če te slišim.

in ti lahko povem, kaj delam,
           kaj mislim.

Ljubezen je strah in skrb zate,
           je vrisk in jok,
           je smeh in bolečina
     je stisk dveh rok.

TEBI, OČE!

Vsi bomo šli, počasi
prav počasti, tja, kjer
si ti, moj dragi
     moj ljubi
     za vedno moj – oče.

Veš, še imava plave oči,
     še imava velika ušesa,
     še lahko vidiš moje svetle
     lase, če želiš.

Vsi bomo šli tja, kjer si ti.
In tam se bova objela,
     tam, kjer si ti, bova
           verjela,
da je ta svet bil le
     krivičen
     zato,
     zame in
     zanjo.

Kaj pomaga cvet na grobu?
Kaj pomaga črna obleka?

TEBE NI.

Ti, ti si v globini moje duše
     In jaz
           Jaz te ne morem iztrgati
jaz ne morem
izruvati svojega srca.

     GLEJ!
Ljudje pravijo, da naj
živim, da je vredno živeti.
Jaz pa le slišim besede,
ki si jih vedno govoril:

V življenju mi daj cvetic,
trnje pa pust za na grobe,
kadar sem mrtev,
me več ne bode.

Vsi bomo šli tja,
kjer si ti.
     VSI!

KO SE RODIŠ

Ko se rodiš, si SAM.
Poklonijo ti ime
in izmišljajo ti
najlepšo usodo.

Pričakujejo velikega moža,
ki bo spremenil to,
kar jih muči.

Ko se rodiš
     se rodiš SAMA
poklonijo ti ime
in kujejo najlepšo usodo,
čeprav vedo,
DA SI LE ŽENSKA

– sužnja ljubezni.

KOPRNENJA *

Jure Januš

I.

Dekle, le zate nov ta venec sije,
navdih mu dala muza je s Parnàsa
da stihov mojih pesem zlatolasa
zdaj trosi cvetke nove elegije.

Ni videlo oko, kar srce bije
na celem svetu lepšega mu stasa;
mi vzeta je razsodnost gologlasa,
ki dana je bila od očetije.

Prisluhni mu, dekle, kako ječeče
srce mi bolno za teboj gineva,
ki si vklenila ga v svoje ječe.

Ah hitro, hitro nama čas mineva a
védi, ločim z vencem te iz gneče –
utiral ti bom z njim poti odmeva.

II.

Utiral ti bom z njim poti odmeva,
da tvoje bo ime povsod slovelo,
kjerkoli se bo pesmi moje pelo
ljudem lepote tvojega odseva.

Kovat’ te v zvezde mi srcé veleva;
morda zjasni se tvoje lice velo
prodre do srca ti veliko delo,
milina stihov mojega napeva.

Morda odpadla bodo vsa bremena,
k veselju nekega boš segla dneva,
loveč njegova blažena semena.

Takrat zravnala se boš, draga déva
in šla po potkah svojega namena
navkreber, kod srcé skrivaj zahteva.

III.

Navkreber, kod srcé skrivaj zahteva
se vzpela boš nekoč ‘z globin Gerjona
iz krajev muk in večnega zatona,
kjer bolna duša ti sedaj sameva.

Vso bledo, majhno te v svoj plašč odeva
trpljenja grenkega mračnjaška cona,
bila le- ta poslana je od trona
Fortune k pesmim mojega sospeva.

Pomagal rad bi céliti ti rane
z napevi svoje srčne melodije
strupene za trpljenja lačne vrane.

Pregnala družno mračne bi vizije
in zgodbo, ob kateri razrahljane
jokale bodo zvezdne galaksije.

IV.

Jokale bodo zvezdne galaksije
nad tabo, ki storjena ti prisila
bila je od domačega azila
glavarja tvoje rodne domačije.

Krivica trpka, ki do néba klije
bridkost je nežni duši zapustila
razuma mlado srčnost razlastila,
da strta se sedaj po prsih bije.

Prihodnost negotova se odpira
v nič razblinjajo se iluzije,
počasi duša si svoj prav utira.

Vsej strti ti srcé trpeče vpije
ob dejstvu, da iz tvojega izvira,
iz krajev daljnih se ta pesem vije.

V.

Iz krajev daljnih se ta pesem vije
mrakoba je srca in mojih vzdihov
ves ranjen zanjo ískal sem navdihov
odet v senco svoje letargije.

‘Z oblakov trumoma deževje lije
gasiti moč mu ni požar prepihov
saj célile ne bodo ran in stihov
orkanov divjih srčne razprtije.

Razum zaman iz modrih knjig prebira
zaman prav vso posvetno je mazilo,
ko zaigrala mi je tvoja lira.

Kar ránilo me ni, me bo ubilo
ljubezen le plamti in ne zamira,
iz srca zanjo sem podal netilo.

VI.

Iz srca zanjo sem podal netilo
oči ovila je v luči bleščavo
jim dala gledat upanje sanjavo,
lepote tvoje čudežno darilo.

Ti meni hkrati strup si in zdravilo
stezìca, pot, ki vodi me v naravo
užiti nje čarobnost in blodnjavo
v prividih tebe, ki si mi mamilo.

Vsa misel se je tebe oklenila
semenje prašno je na novo vzklilo,
podoba starih ran se izgubila.

Za vedno ti bo klasje hvalo vilo
zahvale pesem níkdar pozabila
za ogenj, ki mu plati je nemilo.

VII.

Za ogenj, ki mu plati je nemilo
oznáčila ga modra je orlica,
saj moč mu ni uzreti tvoj’ga lica,
obličje tvoje v molk se je zavilo.

Le čému čakaš, da se bo zgodilo,
ko nate v gozdu že preži lisica
in vmes še vedno dolga bo daljica,
da trnje naju bo za vek ločilo?

Sta muzi dve bili le v tem življenju
le dvakrat zabučale so žirije,
srcè se dvakrat vdalo koprnenju.

Spoznal sem - pesem solze ne izmije
in jokal bom v mukah, hrepenenju
v verigah venca večne utopije.

VIII.

V verigah venca večne utopije
se čúdim zdaj ogljenemu lasišču.
Z obrazom belim druži se v stičišču,
ob ustnah rožnatih dehtečih sije.

Peha se mi razumnost v anarhije,
oči črnina je z menoj v očišču,
prav vsako noč popelje me h križišču
pomladnih dnevov skupne nostalgije.

Lepota tvoja lipe je cveteče,
milina slepcev le očem zakrita,
ki niso bile deležne tvoje sreče.

Začetek je s teboj noči in svita,
kjer sred’ življenja barke opoteče
enotna mi srcé in duh kipita.

IX.

Enotna mi srcé in duh kipita,
ljubezni sta odmev in moje nade
sprehajati s teboj se prek livade,
kjer kopa se v tolmunu Afrodita.

Življenje takšno blo bi dolce vita,
težave bi uklónile se rade,
rešile stiske se kar iz navade,
bila bi čaša vedno neizpita

radòsti, sreče in pa harmonije,
v kateri bi se ptičke veselile,
pojoč v pomladi svoje melodije.

Še dalje bi se zate pesmi vile,
srcé in duh jim dala litanije,
razklana od podobe tvoje mile.

X.

Razklana od podobe tvoje mile
vedoč, da venec vozlov ne prereže
in pesem skozi kamen ne poseže,
ne vstavljata si v glavo več idile.

Ljubezni puščice najbrž zgrešile
so ljubljeno srcé prepolne teže
in slutnje, da te name nič ne veže,
globoke rane so mu zapustile.

Mu torej dano v prazno bo ljubiti,
ostala bol bo dolgo neprevpita,
ker ni s teboj mi dano sreče vžiti.

Brez tebe dan in noč se pusta zdita,
srcà in duše ni mi moč krotiti –
željam se svojim vdajata opita.

XI.

Željam se tvojim vdajata opita ,
kljub dejstvu, da ju vse povprek ovira
in ta ljubezen družbi ne parira,
še vedno tebe si najbolj želita.

Zdaj z vencem čustva niso več prikrita,
pa naj me družba še naprej zatira,
s posmehom me nikdar ne vrže s tira,
ljubezen bo še vedno plodovita.

Ljubiti greh te ni, čeprav si mlada
in komaj rože so semen rodile
za cvetje pomladanskega nasada.

V ljubezni čisti so se nastanile
vse moje setve, da morda znenada
enkrat iz pesmi bodo rože vzklile.

XII.

Enkrat iz pesmi bodo rože vzklile
na tvoji morda ne, a moji prsti,
v cvetove se prelili bodo brsti,
jokajoče jih oči bodo plodile

v spomin presrečnim dnevom, ko ljubile
mehkò besede so me v raznovrsti,
ko tvoj mi glas je stati dal v čvrsti
pokončni drži, ki niso je zlomile

nikdar prepreke naložene pléčim,
ker sreča se je zdela celovita,
saj mano vzdihom dala si ječéčim.

Bila takrat je moja duša sita,
začela pot je verzom hrepenečim,
jim dala kliti moč bo valovita.

XIII.

Jim dala kliti moč bo valovita
za cvetje, ki bo grobnico krasilo,
ko v meni bo življenje ugasnilo
in trajno žara bo z zemljo prekrita.

Še onkraj groba me boš, čudovita
navdihnila s pojavo svojo milo,
v radòsti bo srcé prešerno, čilo
če z ménoj tam boš stala, prečastita.

Nikdar mi vez s teboj ne bo odvzeta,
spominčice za vedno ohranile
podobo bodo ljubega dekleta.

Skoz’ čas se bodo pesmi zaprašile,
a hvala vila se bo skozi leta
aleji od ljubezni silne sile.

XIV.

Aleji od ljubezni silne sile,
kod tvoja noga bo nekoč stopila,
je moja pesem častno obljubila
pospremit te z deviškostjo Sibile

duhovno skoz duševne Termopìle,
ko enkrat boš življenja čašo pila,
ko žalost se ponovno bo vrnila
in solze se v očeh bodo iskrile.

Takrat se spomni, kar ti za darilo
bilo nekoč je dano poezije
iz srca, ki le tebe je ljubìlo.

Srcé klicàlo te bo z zakristije,
v dokaz, da ne bo te pozabìlo,
dekle, le zate nov ta venec sije.

MAGISTRALE

D ekle, le zate nov ta venec sije
U tiral ti bom z njim poti odmeva
N avkreber, kod srcé skrivaj zahteva
J okale bodo zvezdne galaksije.

I z krajev daljnih se ta pesem vije
I z srca zanjo sem podal netilo
Z a ogenj, ki mu plati je nemilo
V verigah dano venca utopije.

E notna mi srce in duh kipita,
R azklana od podobe tvoje mile
Ž eljàm se tvojim vdajata opita.

E nkràt iz pesmi bodo rože vzklile
J im dala kliti moč bo valovita
A leji od ljubezni silne sile.


* Iz rokopisa Orfeizmi

Z VALOM V MORJU OB JOKU SOVE

Janez Dreu

LAHKOMISELNIK IN RIBOLOV

Na azurju švigajo galebi —
ušesa para bevsk.
Valovi drvijo k obrežju.

Na skali,
štrleči ob pomolu,
se nastavljaš žarkom —
lagodje te uspava.

Val ne vpraša,
ali si pripravljen —
preprosto pride.

Vrtinči te —
k ježkom,
kumaram
in zvezdam.

Ko zmanjkuje zraka,
želiš samo ugledati azur,
zaznati bevskanje galebov.

Ribiško palico nastaviš na stojalo —
pogrešaš vabo.

NOČ OB KRESU

Prasketanje borovih polen.

Luna drsi na splavu po obnebju —
nežno dviguje plimo —
srce trepeče ob šepetu zvezd.

Odpelje ga
k vročim fantazijam —
že zdavnaj za obzorji.

Sivina v laseh pretéhta sanje.
Ko se le ne bi zbúdil
in začutil vodo do kolen.

Brisača se suši na vroči mivki —
rakovica je zašla in išče pot.

ŠKOLJKE NA ZABAVI

Po umiku morja,
v mivki
obležijo
neme školjke.

Njihovo besedje je v razpokah,
brez ostrine —
pozabljene katane.

Sliši se mrmranje
med laježem galebov
in poljubljanjem valov.

Paravan spokoja
zamaší ušesa
in zapre oči.

Solze ostanejo zakrite —
prihranijo togoto
in poglede v lastna ogledala.

Drobce stekla iz Murana pometeš
in vržeš med smeti.

KAGGE IN NJEGOVI KORAKI

Strahoma
tipaš po poti brez svetlobe —
čakaš na najhuje.

Spotikaje premaguješ
kámenje
in korenine zakrite s šopi trate —
vse je črno v temi.

Ko luna
nariše pot v valovih,
stopiš v tišino brez strahu —
sivo krile muhe odbrenčijo
k zarjam za obzorji.

Potešen si —
Raskolnikov soočen s svojimi dejanji.

NETUNS

Zibel v šepetu.
Pregrinjalo —
kipi in pada po robovih in vogalih.

Ob oblakih v treh slojih,
strelah za obzorji,
si v opoju zibke —
pristan zavetja.

Potapljaš se
v že zdavnaj zaspale rdeče zarje.

Táčas si umírjen —
objemaš
pobesnele krošnje,
orkane
in padlo listje.

Netuns
mrmra v brkatost kodráve brade —
nasedle barke splávi z obrežij.

Jambor privežeš ob plovilo —
moliš k bogovom.

SKRIVANJE V TEMI

Luna se je zaljubíla v morje.
Pogleduje po valovih
s penami v sedlih.

Piš potegne ob obali —
drobci prašnih delcev s skalovja
potonejo k plavutim, morskim zvezdam
in koralam.

Sploh niso izgubljeni —
skriti so na dnu —
v duplinah,
ob koralah
in v lebdenju tik nad vsem rastlinjem.

Sam, obsorej ob zenitih, se skrivaš pod oboki —
taki še iz grških časov so najtemnejši
in najbolj hladni.

V temačnosti z lahkoto narediš korak
v pozabo —
brezna so napolnjena s previsi, z ostmi.

Nahrbtnik,
brez vrvi in klinov,
te potegne v globine na police —
volhke, polne močeradov.

Haron požene prazen čoln k obali
in odpira vrečo za dukate.

TUDI SOVE JOČEJO

Kaplja, prilepljena na čelo,
spolzi na brado.
Pogled usmeriš k vejevju —
prhutánje
živo modrega in sivkastega perja
preseneti.

S peto obdrsaš kepo puha —
kljun šele v zasnovi,
nožíce vznak.
Previdno se umakneš.

Vihranje ogrinjala
skozi koprenasto sivino,
še lahko ujameš —
ravnokar zapušča krošnjo.

Spreleti te —
pogledaš h grudi
in zaznavaš gomazenje tisoč mravelj.

Razmišljaš,
ali bi odprl parazol,
ali izkopál gomilo.

ŠEPET V VETRU

Katja Zadravcr. 1957

ŠEPET V VETRU

Oh, misel moja.
Sem šepet v vetru,
ki tiho poje pesmi
in upanja podarja?

Sem vetra piš,
ki listje bo odnašal,
pokrival trate cvet,
da ne pomrzne v zimi?

Sem toplina vetra,
ki otopli zmrzali,
da pokuka spet na plano,
cvetje v pomladi...?

PRAVIŠ MI

Govoriš mi,
naj ne hrepenim,
po bogastvu,
ker srce zadavi
in ubije um.

Praviš mi,
naj ne vzdihujem,
za barvami,
ki odseva ne dajo,
saj delijo tesnobo.

Mi praviš,
naj sapo zajemam,
se zagledam,
v modrino neba,
v ples oblakov,
njih nem govor.

TELO

Moje telo
stoji golo sred
snežne odeje
zagorelo je
morda
od sončne svetlobe
ali vročega ognja
ki se je ustvaril
v sredini telesa

zdaj se hladi
z ležanjem
na snežni planoti,
da snežni metež
ga bo prekril
kakor ugaslo oglje.

KROŽIM

Veter me žene,
da krožim
v občutkih razpadanja,
v krohotu smeha
in večnih besedah.

Krožim,
v doživljanju
nezavedne ekstaze,
v ugrabljanju
ki poslano je iz niča...

Veter me žene,
da krožim,
a nisem sanje
ugaslega časa,
le neslišno krožim,
z besedami,
po občutkih življenja.

VARUJ ME

Ostani z menoj
večer prihaja,
ko samota poje,
mnogim ljudem.

Ostani z menoj,
me varuj, prebujaj,
objem daruj,
ko se luč prižiga
z zvezdnimi utrinki.

Ostani z menoj,
ko noč odhaja,
saj z jutrom
se bom v oči zazrla
in videla
kaj je v tvojih zagorelo.

Ostani z menoj
moja ljubezen,
naj z teboj zapojem,
pogrešam te,
ko v večeru
tišina pesem poje.

MISLI

Razmišljam!
Kam je sreča šla,
težko jo je najti,
a pojem o njej,
v pesem jo vlečem,
na sliko jo rišem …

Se trudim in upam,
da najdem jo tam,
kjer verzi govorijo,
besede čute delijo,
slike cvet upa rodijo...

V očeh se lesketajo
neke vode dežja,
v srce nevihto dajo,
ko misli šepetajo,
da srečo sprašujem,
kdaj spišem knjigo želja?

BESEDE, KI TE LJUBIJO

Marko Klasinc

Šel je z njo domov…
(Marjan Pungartnik: ČAČA IZ OČETOVIH ROK)

K., le po tebi sem prejel resnično milost…

ko sem s poslednjimi močmi prizadete osebnosti
znova tudi sam razbijal svojo čarovno kroglo,
in si nepričakovano stopila v moje življenje
in se vnaprej opravičila,
da tisto dušno pero, ki tako težko brni,
da tudi marsikaj govori

Ali ni to ravno to,
kar nam skozi civilizacije napove vsak novi Oče:

v glavi zabrni,
da srcu odgovori
in nepričakovano postane slišano
in slišano nedokončno
in nedokončno ljubeče

Zato ne rabim govoriti tebi,
za kar pri drugih bil sem upravičeno preslišan ali kompromitiran:

le s teboj lahko sem, ljubezen moja, polovica naju

Zdaj tudi tega, kar ti dušno pero govori,
več ne morem vedno razumeti,
ker življenje s teboj me je naučilo,
da lahko čarovno kroglo razbiješ,
ker je ne moreš vedno videti

Zdaj nebo, planina in temna pesem vedno hočejo še tebe,
saj praktično vse, kar pride s tvoje strani,
ostane in me spremeni

Zdaj, ljubezen moja, ti moja neizrekljiva sreča, si tudi moje največje trpljenje,
s katerim živim in se borim manj neljubeče s seboj
in s teboj v naju

In z vsakomer, za kar sem dodatno hvaležen

Kajti da lahko postaneva ena duša, je potreben čas
in včasih čudež,
da se neko novo spoznanje udejanji ljubeče,
kot da človek spet živi in umre, se rodi le zato,
da odpusti vsako ljubezen, ki je ni dobil,
ker je vedno bolj nemočen in iz srca obžaluje
na tisoče in tisoče ljubezni,
ki jih ni sprejel ali pomiril

VSE, KAR V ŽIVLJENJU ME VZPODBUJA IN KREPI

Aleš Ropošar. 1994

NADA*

Vse, kar v življenju me vzpodbuja in krepi
dobro je,
saj to si moje srce poželi!

Cilj bo dosežen,
če se sestavijo drobci
in splete vez med ljudmi,
a je večkrat prepolno nasprotij,
nevidnih čeri,
zato up človeka hitro zapusti …

Ko spoznavam med seboj sprte ljudi,
v očeh se mi nabirajo solze
pomislim – oh, le kakšno to je gorje!
Venomer nove delitve in zlobno srce,
le kam odšli so
ljubezen, potrpežljivost, dobrota?

Iz sovraštva se vojne rodijo,
konflikti po svetu
kakor da divjamo v histerijo,
umrla je nada,
naj rečemo adijo?

Sočutje, tovarištvo, pomoč med ljudmi
naj otoplijo človeška srca,
človek v stiski
pomoč naj dobi,
upanja vase in v druge
naj nikdar ne izgubi …

* Nagrada za izvrsten literarni prispevek na Javnem natečaju poezije »Upanje« Puconci, 7. februar 2024 ¸

DAJMO, DAJMO!

(pustna koračnica)

Dajmo, dajmo s fračo streljat kamne tri,
tja v okno od soseda gobezdača,
ki nam ves čas kaže osle …
Pazimo le, da nas ne prepozna,
ker drugače bo hudič,
rdeč bo kot puran
prek advokata tožil nas bo vsaki ljubi dan …

Dajmo, dajmo, preoblecimo se v sodnika,
za rit zatlačimo kilo si smodnika
dajmo, zdaj počet neumnosti,
na pustni torek se nam marsikaj oprosti!

Dajmo, dajmo zavrteti ljubice,
preoblečene v pikapolonice
na lička jih poljubimo,
z lepimi izrazi jih osvajajmo!

Na Ptuju bo karneval,
spet bo štala vsaki dan!
S krofi vsi bomo se mastili,
dokler držali bodo nas želodci.
Pojdimo zdaj plesat vsi,
naj pošteno vsem v glavi naj se zavrti!

Dajmo, dajmo, tij prekmurski pozvačin
kda boude Borovo gostivanje?
Pozi, ka prlej nede konec leta,
prlej, kak do konca vejsi raznosiš vabila tij!
Trejzen moreš biti, če se ščejš ženiti!

Dajmo, dajmo, kurenti!
Komaj zdaj ste se prikazali!
Zimo že zdavnaj je odneslo,
le koga boste zdaj odganjali?

Dajmo, dajmo, politiki!
A se boste končno zresnili?
Nove face vsako leto,
hvala vedno znova
vam za novi material!
Ne bomo naštevali vseh imen,
boste pesniku pokvarili refren …

Dajmo, dajmo masko najboljšo izberimo,
okrog tega se pošteno skregajmo!
Naj perje frči vse poprek,
naj udari vroča kri …
Danes bomo pošteno se znoreli,
potlej končno lažje bomo zadihali …

Na pustni torek Pusta pokopljemo,
na Ptuju županu vrnemo oblast,
potem pa konec šegavosti,
resnost spet vrne se na ulice …

Dajmo, dajmo,
čašo poguma si nalijmo,
sproščeno danes vsi zaspimo,
jutri sproščeno pojdemo vsi v novi dan!

BOREC LITERAT

Ko med posamezno besedo in stavkom
se splete kemija,
lahkoten, pozitiven občutek avtorja odnese
v svet domišljije, divjim lovom
za primerno interpretacijo
kitice nekoč njegovih,
zdaj bralstvu poznanih pesniških figur.

Moral bo biti pogumen in spreten,
kakor nekoč davno
v senci prve svetovne vojne katastrofe
general Rudolf Maister
borec za slovensko zemljo in besedo.

Vojak na fronti strelja z rafali,
pesniku pa skrbno izbrana beseda je meč
orje ledino in brazde metafor,
želi si nastopov in odzivov občinstva.

Pesnik želi in trudi postati si »maister«
v smislu poznavanja pesniške obrti,
a na fronto vseeno ne bi se javil,
prav nič mu ni do prelivanja krvi.

Če sreča obema naklonjena bo,
vojak nekoč dočakal konec bo vojne,
pesnik izid nove bo knjige,
za oba takrat posijal bo žarek svetlobe!

GORIČKE NOČI

Na mejnem območju ob tromeji
počivajo goričke vasi,
včasih ob polni uri zasliši se odmev zvonika,
ponoči po gozdovih polno je divjadi.

Skrb mladega človeka tu je negotovost,
oddaljena mestna so središča,
brez avtomobila danes več ne gre,
je znanje še potreben ključ?

»Čemu negotovost?
Le nemško se nauči,
da lahko v tujino delaš greš!«
si malce potolažim vest.

V Kuzmi devet let
učil sem se osnov življenja,
marsikatero lumparijo sem ušpičil,
v tem obdobju spoznal čar umetnosti besede.

Ponoči po moji glavi
plete se milijon idej,
čez dan za golo preživetje
treba bo pošteno pljuniti v dlani!

Blizu so avstrijske trgovine,
kamor večkrat nakupovat se gre
zgodaj tja na delo se odhaja,
pošteno iztroši fizična se moč!

A življenje niso le skrbi in delo,
v mladosti nam po glavi
hodi le zabava,
še posebno,
če je družba prava!

Pridna in potrpežljiva deklina
delovnih ročic,
ki z menoj na Goričkem želela bo ostati
dobila ključ bo do mojega srca.

Ta prostor okrog tromeje
Trdkove, Matjaševec, Gornjega Senika
naj postane prstan kulture, druženja, dobrote
prijazno stičišče treh narodov sosedskih!

Po dobro opravljenem delu se lažje zaspi, brez odvečnega stresa in tisočerih skrbi!

TISTO POLETJE

Vroče poletje generacije naše
morda prvič krešejo se »odrasla vprašanja«
»Kaj bo z menoj po srednji,
ko maturantski odšel je v pozabo,
ko smo odpisali maturo,
poslovili se od srednješolskih klopi?«

Odraščamo
in hodimo v neznano,
kamor starši ne vejo
z odločnostjo osemnajstletnika
spletamo vezi
prepričani v svoj absolutni prav.

Tisto poletje,
ko prvič vozil sem sam,
brez navodil inštruktorja
in maminih podvprašanj,
kam greš
in kdaj prideš domov.

Tisto vroče poletje
smo dozoreli po uradnih zakonih
stopili na vlak odraslosti,
morda študirat v daljna mesta,
morda delat za prvo plačo.

Tisto vroče poletje
prvič pustil sledi
v postelji sem njeni,
oktobra odšel študirat v mesto,
vzpodbudil »tako imenovano«
zvezo na daljavo.

IZ TRDKOVE DO KUZME

Iz Trdkove do Kuzme
velikokrat sem hodil peš
razmišljal o dogodkih v osnovni šoli,
ki navdihnili so mojega duha.

Iz Trdkove do Kuzme
organiziran bil avtobusni je prevoz,
čakali smo ga, da pride,
do takrat ponavljali smo šolsko snov.
Če le temu stavku se da verjeti …

Iz Trdkove do Kuzme
da hoditi se počasi,
z baklami večer pred božičem
pogumna odprava sovaščanov,
na poti vmes čas je zmeraj
za žlahtno kapljico kuhanega vina!

Iz Trdkove do Kuzme
v naglici včasih tudi z biciklom,
največkrat pa z avtomobili,
ker tako je najhitreje!

Iz Trdkove do Kuzme
me vodi pot v svet,
tam učilna zidana stoji,
osnovo za življenje mi je dala,
tu se marsikaj godi …

Dosta norosti smo skouzi dali,
dosta skuz san tu pretočo,
pa nej zaman,
gratali smo čedni, lejpi pa okrougli!

Iz Trdkove do Kuzme
na poti špičili smo vragolije,
takšne in drugačne somarije
ki danes morda bi končale na sodniji …
A takrat so povezale nas v eno,
šopek prijateljstva zametek …

Iz Trdkove do Kuzme
me optimizem vodi
skozi leta
vse tja do konca mojih dni
nešteto.

MLINAR IZ KUZME

(likovna balada)

Ob bistrem potoku
se vrtelo veliko
je mlinsko kolo,
za Kuzmo in okoliške vasi
je predstavljalo »gospostvo«.

So bili mlinar Rudi prijazni,
preprosti z ljudmi,
so radi govorili
o časih nekdanjih,
zatorej vselej zaslužili
veliko so cvenka.

Mlad je bil še
in za ženitev primeren,
zato so dekleta
k njemu hodila,
se dobrikala mu
in lepe pesmi so pela,
v upanju, da prav ena od njih
na koncu vsega
mlinarjeva bo žena.

A za to se ni preveč brigal,
vedno je pravil naslednje:
»Za ženitev potrebno je dobro izbrati,
ne kar takoj se v svet zakona podati!
Če ne bo prava kemija med nama,
bodo otroci trpeli,
tega pa nočem,
sem rajši sam svoja
pustna šema!«

Mu na koncu vseeno srce
omrežila je lepa črnolaska Irena -
ni mogel se vdati njeni
mikavni lepoti,
prijaznim besedam
in delovnim rokam!

K mlinu je prav pogosto prišla
mu pomagat pri verstvu,
doma posebej zanj spečeni hlebec kruha
na Kuzmo iz Trdkove mu je prinesla.

So izvedeli nepridipravi,
kaj govorijo po vasi zlobni jeziki:
»da je mlinar bogataš,
uspešen podjetnik,
ki ljubico svojo že dolgo ima.
Da skriva bogastvo
v rovu pod zemljo,
od nabranih cekinov
in napihnjene sreče
postal nadut je in
posmehljiv do ljudi!«

A mlinar Rudi se za opazke ni menil,
svoje delo nadaljeval je mirno,
svojo Ireno v cerkev je vabil,
javnosti vsem na očeh
sta oznanila zaroko.

Neke poletne noči,
ko končali so žetev
in zasluženo popili
nekaj so rdečega vina,
se mlinar peš ponoči
je odpravljal do doma.

»Kaj nam boš kradel,
ti prekleti cigan oderuški,
le v svoje žepe cekine boš tlačil
in se oblačil gosposko …«
so ustavile tedaj ga zlobne besede,
naravnost v srce so ga zadele.
Ni vajen bil zlobe
petelinov domačih.

Takrat smrt kruta s koso
je zamahnila,
en sam rokovnjaški poseg
mlinarju Rudiju zavest je izpil,
truplo mučeno se zvrnilo
je na zemljo domačo.

K zadnjemu slovesu prišlo
je veliko ljudi,
med njimi njegova
noseča Irena
prav glasno
točila je solze …

Morilcev mlinarjevih
odkrili niso nikdar,
mlin pa v Kuzmi
še desetletja mlel
v njegov je spomin …

Mlinarjev sin očetovo ime
ponosno je nosil,
to zgodbo nesrečno
pripovedoval je vaščanom.
Ni bil željan maščevanja
le pravil je vedno:
»Palica vsaka dva konca ima,
dobro se z dobrim umije,
zavisti in zlobe ne častim nikdar!«

Zdaj mlina že dolgo ni več,
na mestu njegov objekt
drug zdaj stoji,
le ljudska pripoved živi …

AFORIZMI – ali?

Stana Šoparr. 1936

Ko bežiš od nekoga, vedi, da boš morda drugič hitel za njim.


Pa četudi napravimo malo stvar, se lahko počutimo velikega.


Ni bogastva brez greha.


Najprej spoznaj zunanji svet, da se lažje vračaš v svojega.


Ko stopiš v blato, se umažeš.


Ko enostavno samo živiš, so ti dnevi edini prijatelji.


Čas preži na tvoj čas.


Če je enega preveč, je drugega premalo.


V slepoti so stvari jasnejše, kot če vidiš.


Naša početja so naš izpit.


Ko se izgubiš, se išči, da se najdeš.


Pot je potovanje.


Narobe je narobe - pa četudi vsi to delajo.


Človek ne mora umreti, da bi bil mrtev.


Poišči tistega, ki ima rad resnico.


Otroci redko prisluhnejo staršem, ampak jih oponašajo.


Vojna je žarišče, kjer človek gori in izgoreva.


Pozdrav ob slovesu je znak za ponovno srečanje.


Človek in resnica imata dva obraza.


Niso pomembna leta, pomembno je naše življenje v njih.


Danes ljudje poznajo vsako ceno, a ne njene vrednosti.


Nikakršnih sanj ni, so samo mlakuže po svetu.


Petelin, ki kikirika prezgodaj, lahko izgubi glavo.


Nada je edino zdravilo za nemočne.


Sam sebi biti sovražnik je bolje kot imeti sovražnika.


Boljši opis za človeka – nehvaležnost.


Če bi človek pogledal za seboj, bi videl, koliko ima sovražnikov.


Včasih zna kdo govoriti, tudi ko česa ne reče.


Ljudje mislijo da zlato najdeš samo v svetu. Zlato najdeš tudi doma, če ga iščeš.

O BRANJU V 2025

Spomenka Štimec

O tem, kaj bom brala v 2025. letu je odločila neke oporoka v Kalkuti nekaj let pred tem. Ko je indijskemu lingvistu Probalu Dasgupti umrl oče, mu je v nasledstvo pustil prošnjo, inspirirano pri Gandiju. Gandi je predlagal, da vsak Indijec dneve preživi za statvami najmanj pol ure in se tako upre angleški tekstilni industriji in ohrani stari indijski posel. Oče našega Dasgupta je bil že bol zahteven. Zahteval je od svojih otrok, da se vsak dan najmanj pol ure ukvarjajo s prevajanjem Njegova namera je bila podobna Gandijevi: onemogočiti, da se v sodobni civilizaciji vsa komunikacija opravlja samo v angleščini in da se delijo samo anglosaksonske izkušnje, od četrtne trgovine do Nobelovega komiteja.

Tudi jaz sem se odločila, da bom v 2025. brala vsaj eno knjigo, ki ni v angleščini.

Vse leto sem težko poslušala ljudi, kako govorijo, da več ne kupujejo knjig, ker doma nimajo prostora. Niti za eno ve. In bodo nehali s šestdesetimi leti.

A lahko bi montirali polico nad vhodnimi vrati v kopalnici.

Rada imam starce, ki z osemdesetimi še plačajo pravkar objavljeno knjigo na predstavitvi.

Dala sem si nalogo, da bom to leto prebrala vsaj eno knjigo na enem od mojih tujih jezikov, za katere sem porabila mladost.

Najbolj me je navdušila »25. ura« romunskega avtorja Constantina Virgila Georghija v prelepem esperantskem prevodu Ionela Oneta. Tiskal Mundial v New Yorku. Vsak Evropejec bi moral poznati to knjigo vsaj zdaj, čeprav je najprej izšla v francoščini 1949. leta po avtorjevih letih v 18 taboriščih. Francozi so tako snemali tudi film. V njegovi Romuniji je knjiga izšla šele po 1990, ko se je smelo slišati, da je nekaj bilo tudi pred socializmom. Avtor je bil diplomatski uslužbenec Kraljevine Romunije v NDH V Zagrebu, 1944. pa je krenil na Zahod. Zdaj se je v Zagreb vrnil iz New Yorka, morda edino v mojo knjižnico na Gubčevi Zvezdi. Upam, da ga ne moti, ker stanuje v neposredni bližini Ambasade Romunije v Mallinovi ulici. Tukaj se v Zagrebu govori romunsko.

Od esperantskih knjiga, ki so izšle na Hrvaškem, mi je najdražja »Črn« Đura Sudeta in »Garbin, zli veter« Anele Borčić iz Komiže. Obe knjigi sta prišli iz pitnih prevodov Zore Heide, za katero je bila 2023 zadnje leto življenja – umrla je v 101. letu v novembru po tolikih knjigah in tolikih prevodih.

Vsako leto moram prebrati eno knjigo v nemščini iz moje hišne knjižnice. Pomembno je staro in prebrano knjigo ponovno vzeti v roke. Vsako branje je drugačno. To letos niso bili »Buddenbrooks« (Buddenbrookovi), ampak je znova bil roman »Mein Name sei Gantenbein« (Naj mi bo ime Gantenbein) švicarskega književnika Maxa Frischa. (Knjiga resnično obrabljena od branja, njen spodnji del je najbrž padel v vodo. Najverjetneje jadransko.)

Za oživljanje francoščine je zaslužen prijatelj Norman: ko se je pakiral za Kanado in vlekel iz kovčka stvari, ki mu več niso potrebne. Knjigo je prinesel za letno branje v burnem dopustu na Hrvaške. Poslal je sporočilo: Hočeš, da ti pustim knjigo v francoščini? Roman »Bille en tête« (Obrnjeno na glavo) Alexandra Jardina, za katerega je 1986 dobil francosko književno nagrado za najboljši debitantski roman (Prix du Premier Roman). Knjiga je šarmantna tudi četrt stoletja po dobljeni nagradi.

Ne smem pozabiti cirilico in niti srbščino. V svoji zagorski knjižnici sem izbrala »Včerajšnji svet. Spomini nekega Evropejca« avstrijskega književnika Stefana Zweiga, Matica srpska 1952. Prevajalec Aleksander Tišma. Knjigo je kupil Ivo Rotkvić 1958. Podedovala sem Rotkvićevo esperantsko knjižnico in v njo je padlo nekaj drugih knjig, ki jih je podpisal. Ta je bila zelo poškodovana in brez platnic. Morda bi jo morala dati vezati, zdaj ko je minila osemdeseta obletnica od avtorjevega samomora v Braziliji 1943. in ko izhajajo nove izdaje Zweiga v novih prevodih. .

Zvesta ideji, da je preveč angleščine okrog nas, sem angleščino pustila za konec leta. Najmanj draga. O razburljivi usodi zadnje slike Vincenta van Gogha berem Portret dr. Gacheta avtorice Cynthije Saltzman. Sliko je podedoval Vincentov brat Teo van Gogh, a od 1891. je bila šest let v lastništvu njegove soproge in Vincentove svakinje Johanne van Gogh-Bonger. Največji francoski prodajalec umetnin Anbroise Vollard je prevzel sliko 1897. leta in jo je prodal v Kobenhaven. Leta 1904 je bila v lasti velikega nemškega galerista Paula Cassirerja, moža Tile Durieux. Tilla je dvajset let bila naša someščanka iz Jurjeve in danes ima sobo v Muzeju mesta Zagreba s tistim inventarjem, kis o ga dediči odločili darovati Zagrebu, ker ji je rešil. življenje.

Leta 1904 je Cassirer sliko prodal Harriju Graf Kesslerju, nemškemu diplomatu, pisatelju in ljubitelju umetnin iz Weimarja. Šest let pozneje je prišla slika v Pariz, da bi jo direktor Staedtische Galeri Frankfurt Georg Swarzenski odkupil za Frankfurt. V decembru 1937 je sliko konfiskiralo Ministrstvo Tretjega Reicha za Oddelek propagande, Herman Göring je bil njen lastnik 1938 in … jo je prodal v Amsterdam. In tako po vrsti do 1990., ko jo je veletrgovec Ryieu Saito iz Tokia kupil za 12 milijard jenov na avkciji kot najdražjo sliko! Svojega agenta je zadolžil, da kupi tudi van Goghove Perunike. Zgodba ni gotova. Brala jo bom v decembru.

Kaj sem vse brala v hrvaščini? Ne vem. Kupila sem Borisa Rašeta in Gorana Gavranovića »Sedem dni v maju«, ker živim v Zagrebu in Zagreb v maju 1945 bi vsi Zagrebčani morali poznati. Kupila sem »Zadnjo pošto Osijek« Nenada Rizvanovića, ker ga je inspiriral osiješki esperantist Lavoslav Kraus.

Brala sem dosti Božidarja Brezinščaka Bagola zaradi bližine. Glejte ga, zlaga drva na verandi in bo rezal kutine za kompot. Uživala v »Iskanju samega sebe«. A od knjig, ki sem jih tega leta dobila za darilo, mi je zelo draga velika knjiga o zgodovini Soluna »Solun, Mesto duhov«. Kristjani, Muslimani in Židje 1430–1950. Avtor je ameriški zgodovinar Mark Mazower in prihaja k nam v lepem prevodu Vuka Perišića.

Od knjig, ki jih še želim kupiti tega leta je nemška izdaja o družini Cassirer, ki se pripravlja ob 100. obletnici smrti Paula Cassirerja. Od piscev, ki se jih posebej veselim, je srečanje v živo s Clemensom Johanom Setzom v avgustu2026 v Gradcu, na Svetovnem kongresu esperantistov. Tam bo Setz (Zec!), ki je sicer rojen v Gradcu 1982., prišel na srečanje z esperantisti. Njegova knjiga »Die Biennen und das Unsichtbare« (Čebele i n nevidno), za katero je 2021. dobil največjo nagrado nemškega jezika, nagrado Georg Büchner-Preis, je najlepša zgodovina esperantske književnosti, ki je napisana.

Seveda če Kongres bo, če bomo mi, če knjiga bo.

O BAGOLI IZBLIZA

Spomenka Štimec

Povodom izlaska romana »Traganje za samim sobom«, Fraktura, Zagreb, listopad 2025.

Zašto da ja pišem o Bagoli? Ne stojim li preblizu? Ne treba li se odmaknuti da se nešto vidi?

Ne trebam se bojati da ću otkriti previše. Nitko Bagolu tako nemilosrdno ne otkriva kao on sam.

U čemu je tajna da je preveo preko trideset knjiga sa slovenskog i skoro toliko s njemačkog? I još smo mu u studenom 2025. predstavljali dvadeset i petu vlastitu knjigu, drugo izdanje četrdeset i pet godina nakon prvog beogradskog objavljivanja.

Beograd 1978., sobica u Zahumskoj ulici na Zvezdari

Tajna je u onom okrutnom sjemeništu u Vrapču koje je pubertetlije u pola pet ujutro dizalo ispod laganog pokrivača i slalo ih na molitvu. Tu je naučio kako produljiti dan. Dok mi drugi još spavamo ušuškani jastucima, on je već dva-tri sata pisao i prevodio.

Najvrjednija investicija iz doba Vrapča bila je ona baterija s kojom je noću ispod deke buljio u stihove Charlesa Baudelairea.

Mi drugi upisivali smo se u gradske knjižnice uz mamino klimanje glave dok je otvarala novčanik za članarinu, on je okretao glavu lijevo i desno da buntovnog pitomca iz sjemeništa nitko ne vidi u tom grešnom činu: zanimale su ga zabranjene knjige. Index librorum prohibitorum.

Brzinu kojom rješava stvari povećao je onaj zastavnik koji je u kasarni Maršal Tito u Skopju naređivao da treba u pet ujutro uskočiti u čarape i čizme jer neprijatelj ne spava. (Vojska je ipak bila trideset minuta milosrdnija od sjemeništa u Vrapču. Trideset minuta jutarnjeg sna bio je veliki dobitak za guštera.)

I danas se oblači brzinom kao za karaulu. Misli su mu oduvijek uznemiravale žene, ali vjerujem da se u sebi nikad nije prestao iskreno čuditi kako žene ne mogu uskočiti u hulahopke, nego nešto dugo i polako petljaju.

Bagola cijeli život voli književnost, Zagorje i Sloveniju, ne nužno tim redom. Prve stihove pisao je na hrvatskom i slovenskom. Slovenski je upio uz Sutlu, cijeli život živi »tu in tam čez mejo«. To mu je i naslov jedne knjige. Čim je mogao primiti demižon u ruku slali su ga po »kiselu vodu« u šumicu kraj lječilišta Rogaška Slatina. Bila je to izvorska mineralna voda, dok je još nisu ukrotili u zelene boce Donata i Tempela, njeni su mjehurići izvirali su prekriveni lišćem. Divio se palačama i fontanama Rogaške Slatine. Iza velikog stakla fini su ljudi lizali kugle sladoleda. To mogu samo bogati.

U njegovoj župi Taborsko bogat je bio jedino velečasni župnik. Tata ga je prvo odveo da bude ministrant. Dok je župniku nosio misno vino u ampulicama od kuhinje do oltara, krišom je malo srknuo. Taj život nije imao loš ukus.

Danas ima tri pisaća stola nad kojima se grbi. Onaj u Humu na Sutli je najvažniji. Sutla, Sotelia je njegova strast. Humsko narječje koje je pomogao zaštiti zakonom.

Nikad mu nije teško dati pristanak da vodi okrugli stol uz nečiju obljetnicu, da održi posmrtno slovo, da ohrabri lokalni recital ili školsku literarnu družinu. U književnost ga je uveo veliki pjesnik, ne samo slovenske književnosti, Edvard Kocbek. Pamti kako su mu drhtale noge pred vratima njegova stana dok mu je nosio stihove na ogled. Danas on neće uskratiti ohrabrenje drugima, čak i kad na natječaj pošalju pjesmuljak, naravno, uz dvije stranice bilješke o piscu. Tolerantan je, to da.

Kad je u Zagrebu, na Novoj Vesi lupka od zore po tipkovnici na malom stolu. Ne smeta mu pogled na potresom razorenu zgradu u Medvedgradskoj zbog koje mu se oči spotaknu kad krenu prema Jurjevskoj. Možda to zdanje i ne vidi od slika u svojoj glavi gdje obitavaju duše, njegove i duše slovenskog pjesnika Borisa A. Novaka čijih je 22.000 stihova preveo za »Obitavalište duša«.

Dok je u Hrašćini, piše za stolom zagorske književnice Štefanije Bernas - Belošević. Ne smeta mu što iz gornje ladice vire ostarjele »Brennschere« za njene frizure. U kuriji stavlja na stolac bordo-jastuk da bi dosegao tipkovnicu: prethodna vlasnica je bila puno korpulentnija od njega. Njeno povećalo u maloj ladici rijetko koristi. Vidi dobro. A to što je zagorski župan vidio suzu u Bagolinom oku dok su promovirali Zagorsku enciklopediju od 1200 stranica, nije se županu samo učinilo: kad je Bagola pokrenuo ideju da poslije Istre i Zagorje dobije svoju enciklopediju, trebalo je naći »lagev penez«, a ne samo uskladiti 140 suradnika. (I što je najčudovitije 2000 Zagoraca, koji inače ne vode na listi najvećih hrvatskih čitača, kupilo je svoju enciklopediju, i evo drugo prošireno izdanje 2025. još je opsežnije.)

Ugovara okrugli stol, promociju slikovnice o svojoj velikoj strasti – arhitektu Viktoru Kovačiću – rođenom u Humu na Sutli, rezervira karte za operu Manon Lescaut, potvrđuje uredniku da se slaže s naslovnicom nove knjige, javlja u Maretić »da bu za pol vure došel po jajca« i odgovara unuci na telefon koja mu je bila najdraža igračka u ranom djetinjstvu, jer je za domaću zadaću trebala napisati koja je bila djedu najdraža igračka. Djedina. (Bio je to onaj bijeli konj na drvenim kotačima kojeg je tata četverogodišnjaku donio iz vojske u Ičićima 1951.)

Od svih komplimenata Zagorju, najdraži mu je onaj slovenskog pjesnika Braneta Senegačnika, zagledanog prema Ivančici: »Ma kakva Toscana, Zagorje je pravi raj zemaljski!«

Kad skuha starinsku kavu u bosanskoj džezvi, sjednemo za stol ispod stoljetnog drenka (koji još uvijek donosi divne plodove za pekmez) i rješavamo križaljke.

Tko to može platiti?

Pitam se zašto stigne više nego mi drugi? Je li zbog hrane? Stol mu je krcat kao kod Keglevića. (Afrikanjske friške fige donosi mu susjeda.)

Od ranog jutra jako mu je važno voće. Kad presahnu trešnje u vrtu, okreće se štandu iz Kule Norinske. Poslije će okretati lubenice i dinje s Neretve. Krušku naši bere u vrtu kod šogorice Jožice. I lješnjake s deset stabala. Jabuka svaki dan. Najdraža mu je vinogradarska breskva. Ima posebnu tehniku za čišćenje nara. Odjednom nestane usred rečenice, odjuri niz brijeg do brajdi ispod klopotca da vidi jesu li možda čvorci ostavili koji grozd.

Zimi, u rupu avokada ulijeva malo maslinovog ulja. Ljušti mandarine, naranče, tuca orahe.

Meni hepatolozi sažalno klimaju glavom nad nalazima: »Gospođo, na redukcijsku dijetu!« Teoretski jako jednostavno: jednu trećinu manje! Njemu ne predbacuju ništa.

Nevjerojatno marljiv i kad treba rušiti stabla, kad mu dečki nacijepaju »furčeke«, za čas spremi četiri debla pod krov.

Reda mora biti!

»Baš sam pregledao portale, Jergović mi je na Ajfelovom mostu objavio 22 priloga.«

I ne samo to. Uspio je iznenaditi i Litvanca Vytenisa Andriukaitisa, svojevremeno povjerenika za zdravlje pri EU. Kad je došao u Zagreb poslije korone, Bagola je doturio organizatorima svoj prijevod gostovog izlaganja o jezicima koji je Vytenis predstavio u slovačkoj Nitri. Visoki gost otvorio je oči. U Nitri je govorio na esperantu, a jedini prijevod koji je vidio poslije Nitre bio je Bagolin. Prijevod s esperanta.

Novo Frakturino izdanje Traganja za samim sobom, predstavljeno u Frakturinoj knjižari 27. 11. 2025., uredila je Sanja Jovičić 45 godina nakon onog koje je tiskala beogradska Prosveta s urednicima Svetlanom Velmar Janković i Vidosavom Stevanovićem. Zagrebačka je knjiga nadopunjena brojnim pripovijestima koje je Bagola objavljivao u studentskim godinama po raznim časopisma u Sloveniji, Hrvatskoj i Srbiji, a nisu bile uvrštene u prvo izdanje. Popraćena je zanimljivim pogovorom Zdravka Zime.

Kud god bi došao dojdek Bagola se dočekao na četiri noge. Sebe je nazvao miljenikom sudbine. Veliki ljudi su ga ohrabrivali u Ljubljani gdje je počeo studij teologije. Tamo je, doduše, kad je donio indeks na potpis, doživio da ga je profesor – čuveni grafolog – začuđeno pogledao vidjevši njegov rukopis i upitao ga: – Gospodine, jeste li Vi ovdje na pravom mjestu? Tad nije sumnjao. Tek mu je nekoliko semestara kasnije postalo jasno da je profesor bio u pravu: nije mu bilo mjestu negdje na Madagaskaru, među misionarima.

Kad se preselio na bogosloviju u Zagreb, zavolio ga je rektor Ivan Golub, naklonost mu iskazivali pjesnici Mihalić i Gotovac. U godini »hrvatskog proljeća« tiskana mu je prva pjesnička zbirka za koju je dobio državnu nagradu, što je kod kanonika na Kaptolu pobuđivalo uvjerenje da je »prodao dušu vragu«. Zato ga je rektor uputio u gradić Eichstätt, »bavarski Vatikan«, da se u Zagrebu manje vidi kako strši. Uzdržavala ga je bauštela. Nosio je okvire prozora i vrata na osmi kat, lifta nije bilo.

Kad mu je u prosincu 1973. Večernji list objavio priču »Žrtva unatoč svemu«, o lezbijskoj vezi u ženskom samostanu, izbačen je iz zagrebačke bogoslovije uoči ređenja za đakona. Bezgrešna crkva takvo svetogrđe nije mogla otrpjeti davne 1973. a teško bi i danas. Seks u samostanu! Neviđeno! Drugi je dan morao napustiti bogosloviju. Skandal je bio još veći što je njegova rodbina već došla slaviti zaređenje. Donijeli su korpe krcate kobasicama, otvarali su se demižoni, kako priliči zagorskoj veselici. A nesuđeni slavljenik samo je htio nestati.

Prijatelj mu je ponudio sobicu na Trešnjevci. Uskoro je stao na noge.

U Skopju ga »kapetan bezbednosti« nije šest godina ranije uzalud »vaspitavao«, da bi mu bilo bolje da ne postane kaluđer, nego da upiše studij književnosti i bavi se pisanjem. Još kad se vraćao iz vojske, na željezničkom kolodvoru u Beogradu na kiosku je kupio časopis za poeziju, novosadska »Polja«. Kakva je to zemlja bila koja je na kioscima prodavala poeziju? Tko su bili kupci? Soldati koji su skinuli smb-šinjel, obukli jeftino civilno odijelo i krenuli u život? Tek su ih uvježbali da budu nišandžije, a oni otvaraju časopis za poeziju na prvoj stanici vlaka i šalju prilog redakciji tek što popiju prvi gemišt u svojoj seoskoj krčmi

Prve pjesme u Ljubljani pisao je na hrvatskom i slovenskom. U Novi Sad poslao je hrvatske. Kakve li sreće, vidjeti svoje ime ispod zadnjeg stiha! U Ljubljani ili u Novom Sadu.

Još u Ljubljani shvatio je da mora zatajiti svoje prezime da bi nešto objavio. Cenzura je prema sjemeništarcima bila prevelika. Posegnuo je za imenom kojim su zvali djeda. Djed je kupio kućerak od nekog anonimnog Bagole. Tako je svom prezimenu Brezinšćak dodao Bagolu. Poslije se zaprepastio kad je vidio da se cijelo selo kod Nagykanizse zove Bagola. Od službenika je zatražio još jednu promijenu prezimena. Molio je osobnu iskaznicu na Brezinščak, ne na Brezinšćak.

Službenik ga je blijedo gledao.

»Promijeniti kvaku na ć?«

»Da. Nitko od kajkavaca ne zna izgovoriti ć.«

Kad je u tajništvu Filozofskog fakulteta zabezeknut saznao da se ne priznaje vjerska škola i da ne može upisati studij, prijatelj mu je dojavio da sjedne na Aurora Express i krene za Beograd. Što ne može u Zagrebu, može u Beogradu. Zanimljivo da mu tijekom školovanja nitko nije rekao da se u Zagrebu nakon vjerske škole ne može upisati fakultet. A može u Beogradu? Doista?

Srknuo je svoju prvu lincuru, pojeo dva tvrdokuhana jaja i slušao kako mu tuče srce dok je stajao pred profesorom.

»Znamo mi, bre Božidare, što je teologija! Upisat ćeš, ne prvu, nego treću godinu. Naravno, trebaš prvo položiti opštenarodnu obranu.«

Našao je sobicu u Zahumskoj ulici, sa česmom u dvorištu gdje su na štriku visjele plahte petero ili šestero susjeda koji su gazdi Arsenu iz Aranđelovca plaćali kiriju za bivše šupe – unapređene u sobice. Na tapeti uz uzglavlje stajao je zapis prethodnog stanara »Bolja je Vesna danju nego noću«. Tonuo je u san uz zamišljena bedra te Vesne. Njegova se domaćinstvo sastojalo od male žličice koja će se od sutra zvati kašičica. Tanjur se zvao tanjir.

Nakon neke pijanke neki mu je od novih kolega ostavio u džepu Bukvar, da zna što mu sad treba. Kad je u nekom veselju zapjevao Još Hrvatska ni propala, spasio ga je od milicije konobar, pun suosjećanja, koji mu je u čašu ulio neki sedativ pa je začas zaspao snom pravednika nad stolom punim čaša i »čikapernica«. Čini se da je za tim sredstvom snalažljivi konobar morao češće posegnuti i na drugoj strani beogradskog glazbenog spektra.

Urednik Frakture Seid Serdarević na predstavljanju je koristio metaforu »da je živio skromno poput Nepalca u Zagrebu danas«.

I tako se dečec iz zagorskog blata dovinuo do diplomskog o njemu najdražem filozofu Friedrichu Nietzscheu. Opštenarodna obrana i nije bila najgora stvar kroz koju je trebalo proći.

Knjiga Traganje za samim sobom obuhvaća desetljeće od 1968.-1978. To nisu samo intimni zapisi o odrastanju i sazrijevanju. Tu se ogledava vrijeme Hrvatskog proljeća, radnička i politička emigracija, važne crkvene, kulturne i društvene institucije. U ovoj knjizi sabrane su i njegove pripovijesti objavljivao u časopisima diljem Jugoslavije, kojima smo već zaboravili imena čim je autoput Bratstva-Jedinstva prestao voditi do Beograda i zaustavio se u Lipovcu: ljubljanski Klic časa, Pogovori, Tribuna, Prostor in čas; celjski Obrazi, mariborski Dialogi; zagrebački Teka, Oko, Pitanja; beogradski Omladina, Književna reč, Književne novine, Ideje i Bagdala iz Kruševca. Od časopisa koji su mu objavljivali prozu preživjeli su jedino mariborski Dijalogi i beogradske Književne novine.

I danas dok mu iz stihova, kao u pjesmi o starom orahu, već viri strah od smrti, odmahne rukom na taj strah.

Ogromno stablo oraha
počelo se iznenada sušiti,
morali smo ga hitno srušiti
od njegove dugovječnosti
ostala su tek drva za zimu
i pritajen strah od smrti.

(Ogromno stablo oraha, iz knjige izabranih pjesama Svetkovini u predvečerje, Matica hrvatska, Zagreb 2023. )

Zagorje nema većeg književnika od Bagole. Odužio se Zagorju ne samo što je inicirao da humsko narječje bude zaštićeno kao hrvatska nematerijalna baština već je Zagorju postavio i veliki spomenik koji se više ne može srušiti, kao da ga je radio Augustinčić: pokrenuo je Enciklopediju Hrvatskog zagorja koju je ostvario Leksikografski zavod.

Napisao je trilogiju o najvećim ljudima rođenim u humskom kraju: patologu dr. Ljudevitu Juraku (1881. – 1945.), arhitektu Viktoru Kovačiću (1874.-1924.) i svom prijatelju iz mladih dana, ubijenom svećeniku Antunu Grahovaru (1951.-1990.)

Ususret 79. rođendanu ostaje vedar i piše dnevničku prozu radnog naslova »Život je pjesma«.

Velik dio slovenske književnosti prenio je u hrvatski jezik. I sad mu je na stolu knjiga mlade slovenske književnice Ane Schnabl koju će uskoro početi pretakati na hrvatski.

Od svih rečenica koje je u životu Bagola preveo sa svih jezika sa kojih prevodi, u ovoj životnoj fazi najvažnija mu je ona velikog slovenskog književnika Lojzeta Kovačiča iz njegove knjige Kristalno vrijeme: »Zrelost je sve«.

ČRNO SRCE

Maša Omahen

ZAKAJ JE NASTALA TA KNJIGA

Nikoli nisi uporabljal ničesar razen svojih rok. In nog. Svoje surove moči.

Poskusi jo uporabiti, ko boš hodil skozi vseh devet Dantejevih krogov pekla, kajti tja spadaš… Tu skozi vodi pot v trpeče mesto, v večne bolečine, v svet pogubljenih. Pred mano so bile ustvarjene le stvari take, kot sem jaz – nespremenljive, večne. Kdor vstopi, naj pusti vse upe zunaj…

In takrat boš spoznal, kako prazen si – v mislih, v duši. Morda niti tam ne boš našel svojega mesta, ker je krogov premalo za vse, kar si storil. In tako boš hodil po temi, izgubljen, spraševal se boš, zakaj.

In odgovor bo vedno isti: dobil boš le tisto, kar si dal meni.


Končno sem zapustila tisto pretepeno, ponižano, izrabljeno telo. Telo, katerega vsaka plast je nosila sledi tvojega nasilja in mojih neskončnih strahov.

Natanko se spominjam peklenskih zadnjih minut silovitega poslednjega tepeža. Vonj po kovini, ne vem, od kod, vonj tvoje sline, smrdeče po tobaku, ki se je v besu cedila iz kotičkov tvojih spačenih ust, vonj tvojega potu, ko si se tako silno trudil, da bi mi zadal kar največ bolečine. In okus soli na mojem jeziku - teža solz, ki so kot navadno tiho polzele po mojih licih.

Ne vem, kdaj si me prvič pretepel, a vem, da si me zaslepil s svojim obljubljanjem ljubezni, medtem ko si v resnici uničeval vsak delček mene. Tvoj obraz, ki bi moral biti vir toplega objema, se je že dolgo časa nazaj spremenil v eno samo nočno moro. Tvoj smeh je bil prvič sladek, zdaj pa je zvenel kot tuleči glas divje zveri.


Nikoli nisem udarila nazaj. Nikoli nisem prosila. Nikoli nisem kričala, čeprav so se besede razbijale kot valovi v moji duši. Tišina je postala moj oklep, moj okov. Gledala sem te, ko si lomil vse, kar sem bila, in nisem se premaknila. Želela sem verjeti, da bo bolečina minila, da bodo tvoje besede in tvoji udarci zgolj senca, ki izgine ob prvem žarku svetlobe. A motila sem se.

Razmišljam o tem, kaj bi lahko bila.. Imela sem krila – nežna, bela, krhka kot sapica. Bila so čista, polna upanja in neskončnih obzorij. Z njimi bi lahko letela visoko, proti nebu, ki me je sprejemalo z odprtimi rokami. Nosila bi me daleč od vsega, kar bi lahko ranilo moj svet.

A prišel si ti. Porezal si jih, brez pomisleka, brez obotavljanja. Z neizprosno silo si me potegnil na zemljo, še preden so moje peruti zaplapolale s sapico in me tam pustil – raztrgano, zlomljeno, izgubljeno. Zakaj? Ker si bil prešibek, da bi me gledal leteti? Ker si vedel, da nikoli ne boš segel tja, kamor sem bila namenjena?

Zlomil si mi krila. To niso bila le peresa, to ni bila le sposobnost letenja. To je bila moja svoboda, moja nedolžnost, moj glas. Ukradel si mi svet, v katerem so bili vetrovi moji zavezniki in nebo moj dom.


Zdaj stojim tukaj, z odprtimi ranami, ki jih niti čas ne more zaceliti. Obkroža me tišina, težka, boleča, polna spominov, ki bi jih najraje izbrisala. Nikoli si nisem želela tega doživljati. Nikoli si nisem želela občutiti, kako je, ko te nekdo, ki naj bi te ljubil ali te vsaj imel rad, raztrga na koščke. Na neskončno majhnih koščkov. Nikoli nisem želela spoznati takšne resnice. Nikoli te niti nisem vprašala, zakaj. Naj bo tokrat prvič. Mi boš odgovoril?


Dolga leta sem bila ujeta v krogu strahu in občutku brezupa. Ogromna težka senca moje preteklosti me je spremljala povsod – v sanjah, ki so se hitro spremenile v hude nočne more; v vsakem koraku, ki sem ga naredila zunaj doma, kajti ves čas se mi je zdelo, da name nekje preži nevarnost. Nisem si bila všeč, počutila sem se kriva….

Bila sem prisiljena nositi to breme, ki ni bilo moje. Spomini niso nikoli izginili.S sabo so pa vabili vse mogoče demone, naj mi kratijo spanec, naj vame selijo strah.

Postala sem nezaupljiva, bolna, ranjena razvalina, ki se je pobirala večino življenja. Posledice? Tvoje bolne in kratke pameti…Tvojega gneva in jeze do mene, ki sta bila tako globoka, da sta vame naselila nič drugo kot strah. Še vedno živim z njim, pa sem že v letih, ko ne bi več smela… Se hranim z njim? Velikokrat se še vedno pokaže, čeprav te ne videvam več. Že leta praskam stran brazgotino, ki si jo naredil v moji duši, a včasih se mi zdi, da je nikoli ne bom odstranila.

Vse besede so nič, kolikor besed, toliko udarcev. Še slišim….kako poka, na tleh sem, zvijem se v klopčič, pa še kar pada…vso moč si imel, jaz pa nobene….naenkrat nehaš, še tresk z vrati in tvoji koraki, ki se oddaljujejo.

Si si me želel ubiti? Goreče in nepovratno. Saj v nekem delu si me, nekje ti je uspelo.

Si v resnici morilec ali le bedna reva, ki za sabo pušča peščeno sled…sled, ki jo najmanjši veter razpiha. Ker te ni. Pravzaprav nimaš kaj pokazati, saj sam veš.

Zdaj si samo beden starec, ki se mu nihče ne nasmehne. Ne tako kot sem se ti jaz ob redkih trenutkih, nekako sem te imela celo rada. Celo to sem znala. Zate pa sem bila le nadloga, ovira, … in konec koncev tudi kazen. Kako le si se mogel počutiti ob tako silnem sovraštvu? Dvomim, da dobro.

To sem bila zate in nič več. Ničesar me nisi naučil - pravzaprav ne, s tabo sem se naučila preživeti, pa čeprav tudi s samo destruktivnim vedenjem. Zaradi tebe sem postala slaba, neiskrena, lagala sem, sebi in drugim, skrivala sem se za svojimi sencami, zavidala vsem, ki te niso imeli… Kajti tebe imeti je bilo najslabše in najbolj uničujoče, kar je sploh lahko bilo. Samouničujoče, konec koncev, razvila sem obrambne navade, tako jim pravim, ker zdaj vem, da jih ne bi smelo biti, navade, ki me včasih še spremljajo…kot opomin, da si še nekje…

Beri moje misli, morda ti lahko kaj povedo, ni ti treba brati med vrsticami, ker med njimi ni nič…nič ni vmes. Samo moja bolečina, te pa ne moreš videti.

Vidiš, samo midva sva. Vedno sva bila. Plenilec in žrtev. Tako lačen si bil mojih solz in ne dvomim, da si še vedno. Ne boš jih več videl. Niti za trenutek. Nikoli. Ker to niso moje solze, ampak krvavi kriki duše, ki si jo preganjal. Nje pa nekoč ne bo več… Odpustila ji bom in lahko bo odšla. Povedala ji bom, da ni ona kriva, ker ni vedela, znala ali zmogla…boriti se proti tebi.

Ostala bo samo ženska, ki bo otroku v sebi dovolila, da se zave, kaj se mu je zgodilo. Bitje svetlobe in ljubezni…, ki si mu prepovedal obračati se za soncem, čutiti njegovo toploto in moč. Zdaj se napajam z njim in vem, da je senca zadaj, za mano. Ne ena. Več jih je…za vsako rano, za vsak udarec, za vsako počeno kožo… za vsak jok, ki sem ga požrla.

Toda danes, danes se končno dvigam iz pepela. Odpravila sem se v neznano, iztrgala sem se iz prstov, ki so me stiskali in pustila za seboj spomine na temne trenutke.

Moje preteklosti ne moreš več obvladovati, saj sem se odločila, da bom spet živela – divja in nepokorna.

Zlomljena, a živa. Krila bodo morda ostala polomljena, toda moj duh... Moj duh bo našel pot. Moje srce bo znova zadihalo. Morda ne bom več letela tako, kot sem nekoč, toda spet bom občutila veter na svojem obrazu.

In takrat... Takrat bom svobodna.

TELO, KI SI GA VZEL

»Dotikal si se mojega telesa, kot da je tvoje. A nikoli nisi dosegel mene. Vzel si kožo, ne pa duše – in prav ta te bo preživela.«

Moje telo je bilo svetišče

Moje telo ni bilo le koža in meso. Bilo je svetišče, tihi tempelj mojega notranjega sveta, kjer bi morale rasti rože varnosti, nežnosti in miru. V njem je bival otrok, ki je verjel v čudeže, deklica, polna radovednosti, ki je sanjala o neizmernih obzorjih, in ženska, ki je hrepenela po toplini, po objemu, ki ne rani, ampak zdravi. To telo je bilo moj dom, moj svet, moj zaklad.

A ti si vstopil v ta tempelj kot nevihta, z divjimi vetrovi in strelami, ki so razbijali vitraže mojih sanj. S tvojim dotikom, ki ni bil več dotik ljubezni, ampak dotik bolečine, si trgal koščke mojega svetišča. Vsak udarec ni ranil le telesa, ampak je raztrgal tančice varnosti, ki sem jih tako skrbno tkala okoli sebe. Vsaka modrica ni bila le sled na koži – bila je zarjavela ključavnica na vratih moje svobode, ki si jo zaklenil in poglabljal temo znotraj mene.

Bolečina ni bila le fizična. Bila je kot razpoka v zidu, ki naj bi me varoval, a sem jo začela čutiti kot prepir med tem, kar sem bila in tem, kar si hotel, da postanem. Te razpoke so vlekle teme, skozi katere je pronical hlad in strah. Čutila sem, kako se moje svetišče sesuva počasi, kamen za kamnom, ko si me razbijal, ne da bi vedel, kako krhka sem.

Telo, ki naj bi bilo moj grad, je postalo vojno polje – kraj, kjer so se bile bitke, ki jih nisem razumela. Bolečina je postala moj šepet, kričala je v tišini, izginjala v nočeh, polnih strahu. Včasih sem čutila, kako se moje srce steguje od nemoči, kako zaduši vzdih, ki si ga hotel utišati. Toda tudi tam, v globini te bolečine, je tlela iskra – neugasljiva želja po preživetju.

Spominjam se, kako sem se večkrat dotaknila svojih ran, kot bi skušala sestaviti razbite koščke sebe. Rane so bile vidne in nevidne, telesne in duševne, brazgotine, ki so jih drugi morda niso videli, a so bile del mene – del moje zgodbe. Vsak dotik bolečine je bil tudi opomin, da sem živela, da sem bila tu, da nisem zatajila sebe.

V teh trenutkih, ko sem se spopadala z bolečino, sem se naučila nekaj pomembnega – da telo ni le posoda, ampak prostor, kjer se rojeva moč. Moč, da rečeš "ne", moč, da se postaviš zase, moč, da si zaceliš rane. Moje telo, ranjeno in preizkušeno, je bilo in je še vedno svetišče – le zamenjala sem ključavnico in postavila nova vrata, ki vodijo proti svobodi.

Zdaj, ko gledam nazaj, vidim ne le bolečino, temveč tudi upanje, ki je skozi te razpoke pronicalo kot svetloba. To telo je moje bojišče, moja trdnjava, moj tempelj, kjer bom znova začutila varnost, nežnost in mir. In ti, ki si si drznil trgati moje svetišče, ne boš nikoli razumel, da si z njim zgradil tudi mojo moč.

Dan, ko sem zasovražila svojo kožo

Ne spomnim se, kdaj sem začela sovražiti lastno telo. Morda tisti trenutek, ko sem dojela, da zame ni več varno živeti v njem, da je postalo ujetnik bolečine, v katero si me potisnil ti. To telo, ki je nekoč bilo moj tempelj, je postalo poligon za tvoj bes, tvojo nemoč in tvojo krutost, ki si jo izlival name brez milosti. Brazgotine niso bile le sledi fizične bolečine – bile so tvoj podpis, tvoja tema, ki je prekrivala moj svet. Vsaka rana je nosila tvoje ime, kot bi bila sporočilo, ki ga nisem smela pozabiti, kot tihi klic, ki je opominjal na ujetost.

In jaz? Jaz sem morala še naprej bivati v tem telesu, ki je bilo preveč tiho, preveč potrpežljivo, preveč vdano. Kot da sem bila zavezana molku, zavezana trpljenju, zavezana pozabi samo sebe. Nihče ni videl, kako sem počasi umirala od znotraj. Kako sem vsak dan izgubljala koščke sebe, kako se je moj notranji glas izgubljal v megli strahu in osamljenosti.

To telo je bilo moj oklep in moj zapor hkrati. Čutila sem, kako me ovira, kako me zadržuje, kako me s svojimi ranami priklepa k preteklosti, ki sem jo želela pozabiti. Vsak dotik, vsaka hoja, vsak pogled v ogledalo je bil opomin na to, kar je bilo – na bolečino, ki sem jo skrivala pred svetom. In tudi sama sem začela verjeti, da nisem vredna nege, ljubezni, spoštovanja.

Ampak globoko v meni, pod vsem tem, je bilo nekaj, kar ni hotelo umreti. Nekaj, kar je vztrajalo v tišini, kar je čakalo, da se ponovno rodi. Moje telo ni bilo zgolj predmet trpljenja – bilo je tudi moje orodje preživetja, moj dom, ki sem ga morala znova vzljubiti, čeprav je bil podrt.

Začela sem si šepetati, da sem vredna več od bolečine, da je moje telo vredno nežnosti in skrbi, ki ju je dolgo pogrešalo.

Telo, ki je bilo nekoč polno ran in tišine, je bilo začetek poti – poti k svobodi, k zdravju, k sebi. In jaz sem se odločila, da ne bom več ujetnica svojega trpljenja. Da bom začela govoriti glasneje od bolečine, da bom postala moja lastna varuhinja, da bom v tem telesu znova našla svoj glas, svojo moč, svojo svobodo.

Otopelost – mehanizem preživetja

Telo me je izdalo — ali pa sem jaz izdala njega. Morda sem ga prevečkrat pustila samega, kot nekoga, ki ga ne zmorem več nositi. Moje telo je postalo tujec, ki sem ga gledala od zunaj, odtujeno in brez moči. Odklopila sem se, kot tisti, ki so preveč utrujeni, da bi še naprej čutili. Preprosto sem zmrznila v sebi, se zaprla v breztežnost, kjer ni bilo več bolečine, toda tudi ne življenja. Učenje preživetja se ni začelo z begom telesa — začelo se je z otopelostjo duše. Ko sem postala stena, neprebojna, hladna. Ko sem postala zrak, nevidna in brez teže. Ko sem bila tam, pa tudi ne.

Ko si se razbesnel, si me zadušil v svojem viharju, jaz pa sem odšla — ne z nogami, ampak z mislimi. Zapustila sem svoje telo in ga prepustila tebi, kot da nisem več imela pravice do njega. Koža je otrpnila, postala trdna kot kamen, da ni več čutila tvojih udarcev, kosti so zdržale, kot da bi bile zavarovane s silo volje, srce pa je tiktakalo kot mehanični utrip, ki je vztrajal, ne glede na vse.

Po tvoji nečloveški viharni sili je ostala le tišina. Ne tista pomirjujoča tišina, ki prinaša mir, ampak strašljiva, zadušljiva tišina, polna praznine in izgubljenosti. V njej sem štela svoje razpoke — tiste nevidne, notranje razpoke, ki so se širile kot razpoke na steklu, pripravljene, da se zlomijo vase. In prav v tej tišini sem ugotovila, da sem še vedno živa. Da še diham, da še obstajam.

Toda ta življenjski utrip je postal moja najhujša kazen. Biti ujeta v telo, ki ne želi več poslušati, ki noče več čutiti, a mora vztrajati. Ki nosi breme bolečine in spominov, ki se ne dajo izbrisati. To ni bilo življenje — bila je obsodba, tiho trpljenje v ujetništvu same sebe.

In tako sem ostala tam — ujetnica svojega telesa in svojega duha, ki sta se počasi ločevala, ločevala, dokler nisem komaj še zaznala, kdo sploh sem.

Koža, ki se je spominjala zame

Nisem želela več čutiti — a moje telo je kljub vsemu vztrajalo. Kljub vsem ranam, kljub vsem udarcem in tišinam, ki so me dušile, je vztrajalo, kot nekakšen tih borbeni plamen, ki se ni hotel pogasiti. Prebijalo se je iz dneva v dan, nosilo spomine, vonje, okuse — vse tiste drobne sledi življenja, ki so se zapisale globoko v njegovo tkivo, kot brazgotine, ki jih ne vidiš na prvi pogled, a so tam, vedno prisotne.

Včasih sem si želela, da bi lahko zamenjala kožo, da bi lahko slekla to zlomljeno, utrujeno telo, kot kača, ki odvrže stare luske. Da bi lahko izstopila iz teh kosti, ki so me držale ujeto v času in prostoru bolečine. Da bi lahko nehala biti jaz — ali pa vsaj ne tista jaz, ki jo je razbijalo življenje, ki jo je bremenila preteklost. Ta preteklost, ki se je lepila name kot nevidna druga koža, težka, sramotna, vsiljiva.

Kolikokrat sem si želela izbrisati dotike, ki niso prinašali nežnosti, ampak grožnjo. Kolikokrat sem si želela utišati spomine, ki so se vračali ponoči, ko je vse drugo utihnilo. Kolikokrat sem se poskušala umiriti s plitkim dihanjem, kot da lahko s tem utišam srce. Kot da lahko prepričam telo, da je zdaj varno — čeprav v resnici še dolgo ni bilo.

Da bi lahko odplula nekam daleč, kamor mi spomini ne bi sledili. Da bi lahko zadihala brez teže, brez strahu, brez bremena, ki ga nosi vsaka razpoka na mojem telesu in vsak utrip srca, ki nosi s seboj tiho kričanje. Kričanje, ki ni imelo glasu, ki je živelo v mišicah, v želodcu, v hrbtenici. Kričanje, ki se je skrivalo v načinu, kako sem hodila, kako sem se držala, kako sem gledala tla namesto ljudi.

A telo ni pozabilo. Niti trenutka. In jaz nisem imela druge izbire, kot da sem ga poskušala ljubiti, ne glede na vse. Ljubiti to telo, ki je bilo moje zatočišče in moja rana hkrati. Ki je kričalo, ko jaz nisem smela. Ki je nosilo težo mojega molka, ko sem se navzven smehljala. Telo, ki je postalo dnevnik mojega preživetja — v njem je bilo vse zapisano: vsak tresljaj, vsaka tišina, vsak pogled, ki sem se ga bala.

In počasi, skoraj nevidno, sem začela z njim govoriti. Ga poslušati. Se učiti njegovega jezika, ki ni bil več samo jezik bolečine. Začela sem zaznavati njegove signale — ne več kot grožnje, temveč kot klice po nežnosti. Po varnosti. Po tem, da ga končno objamem. Da mu povem: »Vidim te. Slišim te. Oprosti, ker sem te morala zapustiti, da sem lahko preživela.«

Ljubezen do tega telesa ni prišla kot razsvetljenje. Prišla je kot tiha vztrajnost. Kot mehko polaganje obližev na stare rane. Kot trepetajoč dotik na brazgotine, ki sem jih dolgo skrivala. Kot prvič izrečeno: to je moje telo. Ne popolno. Ne pozabljeno. Ampak moje. Živo. Prisotno. Dragoceno.

In s tem priznanjem sem začela vračati koščke sebe nazaj v svoje telo. Z vsakim zavestnim dihom. Z vsakim pogledom v ogledalo, ki ni več bil obsodba. Z vsakim dnem, ko sem izbrala nežnost namesto sramu. Vsak dotik, ki je bil nežen, vsak premik, ki ni bil iz strahu, ampak iz svobode — to je bilo zdravljenje.

Ne vem, če bo kdaj popolno. A vem, da sem zdaj tu. V sebi. V tem telesu. V tej zgodbi. In to ni več zgodba o tvoji moči nad menoj. To je zgodba o moji poti nazaj — k sebi.

Brazgotine, ki so preživele

Toda danes, ko pogledam te brazgotine, jih ne vidim več kot sledi bolečine, ki so me le označile kot žrtev. Ne. Danes jih vidim kot zemljevid mojih bitk. Kot topografijo preživetja. Kot izklesane simbole moje notranje pokončnosti. To niso zgolj sledi, ki jih je pustila tvoja surovost – to so moji tihi zapisi, ki pričajo, da sem bila tam, da sem vse to prehodila, da sem zdržala.

Te brazgotine pripadajo meni — ne zato, ker si jih ti naredil, ampak zato, ker sem jih jaz preživela. Vsaka rana, ki si mi jo zadajal, je bila udarec v moje bistvo, v tisto najčistejše, najbolj ranljivo, kar sem bila. A nisi ga uničil. Nisi zmogel. Kajti v meni je bilo nekaj, kar nisi mogel razumeti, niti zlomiti – iskrica življenja, ki je kljubovala tvoji temi.

Moje telo je bilo morda tvoje bojno polje, prostor, kjer si zlival svoj gnev, svoj strah, svojo nemoč. A nikoli ni bilo tvoje. Nikoli. Ne glede na to, koliko si si ga hotel podrediti, ga zlomiti, zaznamovati — ostalo je moje. Moje zatočišče. Moja zadnja meja. Moj zadnji krik, ko so vsi drugi umolknili. Bilo je tempelj – razpokano, ranjeno svetišče – a sveto, ker sem v njem kljub vsemu ostala živa.

Vsakič ko sem padla, sem vstala. Ne zato, ker bi bila močna — ampak zato, ker nisem imela druge izbire. In sčasoma sem postala močna. Ne z udarci, ampak z odločnostjo, da jih preživim. Ne s tvojo močjo, temveč z lastno tišino, s katero sem zadrževala krike. Vsaka moja brazgotina govori — a zdaj govori moj jezik, ne tvojega jezika nasilja. Govori o vztrajnosti, o pokončnosti, o hoji naprej po razsutih poteh.

Te brazgotine niso le sled nasilja — so dokaz, da sem obstajala. Da sem ljubila. Da sem bila ranjena. In da sem kljub vsemu zdržala. So moji spomeniki. Moja krona. Moje bojno orožje. Nosim jih z bolečino — toda tudi s ponosom. Ker sem jaz tista, ki sem ostala. Ne ti.

Ko se zdaj dotikam teh brazgotin, ne iščem več sramu. Ne iščem več odgovora na vprašanje »zakaj«. Namesto tega čutim moč. Mir. Tišino, ki ni več prazna, ampak polna zavedanja, da sem se vrnila k sebi.

To sem jaz. Jaz, ki sem še tukaj. Jaz, ki sem se iz teme preoblikovala v luč. Jaz, ki sem si vzela nazaj vsak delček sebe, ki si mi ga skušal odvzeti. In zdaj – zdaj grem naprej. Ne kot senca preteklosti, temveč kot polnokrvna ženska, ki zna hoditi tudi z ranami. In ki zna iz njih stkati krila.

Prvič znova diham

Kar je ostalo od mene v tistih temnih časih, je bilo drobno, potlačeno in včasih skoraj nevidno. Kot komaj opazen utrip srca, ki bije kljub vsemu. Kot zadnja iskrica pod pepelom, ki noče ugasniti. A danes… danes sem nekaj drugega. Nisem več le tisto, kar je ostalo. Sem tisto, kar je zraslo.

Sem bitje, ki je preživelo pekel, in ki se iz pepela svojega lastnega življenja znova rojeva. Ne kot nekdo, ki hoče pozabiti, ampak kot nekdo, ki se spominja — in kljub temu stoji. Kljub temu diha. Kljub temu žari.

Sem bitje, ki zna izrekati besedo »dovolj« — jasno, močno in brez strahu. Besedo, ki je bila nekoč pogoltnjena, zdaj pa zveni kot udarec resnice. Dovolj z bolečino. Dovolj z molkom. Dovolj z ranami, ki so me držale priklenjeno na preteklost.

Dovolj, da se še naprej podrejam nekomu, ki me ni znal ljubiti — ali ni hotel. Dovolj, da dovoljujem, da me strah in sence še naprej vodijo. Danes sem jaz tista, ki drži pero. In pišem drugačen konec. Tak, kjer ni več prostora za sram.

Danes prvič — resnično prvič — v tem telesu spet diham. Ne kot nekdo, ki samo preživi dan, ampak kot ženska, ki si jemlje prostor. Ki čuti tla pod nogami in nebo nad seboj. Ki verjame, da je vredna ljubezni, nežnosti, miru. Vsak vdih je poln svobode, vsaka prelita solza pa je odvečno breme, ki me je predolgo zadrževalo. Moj dih ni več tiha molitev, temveč vzklik življenja, ki je trdno zasidran v meni.

To telo, ki je bilo nekoč ranjeno in ujeto, je zdaj moje zatočišče, moje orodje in moja zmaga. Nima več sramu. Nima več verig. Nosim brazgotine kot medalje, kot dokaze, da sem preživela nekaj, kar bi lahko zlomilo vsakogar — a mene ni. Telo ni popolno, a je moje. In v tej nepopolnosti leži njegova moč.

Moč, ki mi pravi, naj grem naprej. Naj ljubim sebe, naj sprejmem svojo preteklost — ne kot sence, ki me strašijo, temveč kot zemljo, iz katere je vzklila moja nova jaz. Ne bojim se več prihodnosti. Ker sem že prehodila najtemnejše poti — in zdaj znam hoditi proti svetlobi.

Nisem več ujetnica svoje zgodbe — sem avtorica svoje usode. In danes, danes spet živim.

Ne kot nekoč. Ne za druge. Ne v tišini. Ampak zase. Z vsem, kar sem. Z glasom, z dihom, s telesom, ki je preživelo — in s srcem, ki si ga ne bo nihče več prisvojil.

PRAVLJICE ZA NEJKO

Marija Ferjančič

KAKO SE JE NEJKA NAUČILA REDA

Petletna Nejka je bila srečna. Imela je dom, v njem sobico, posteljo ob oknu, mizico in veliko najrazličnejših barvic, s katerimi je risala v zvezek. Seveda je imela tudi veliko barbik, lego kock, plišastih medvedkov in najrazličnejših živalic. Ko se je stekla igrat ven, je igrače in barvice puščala kar na tleh. In to se je zgodilo velikokrat. Takrat ni bilo mogoče v sobi narediti niti koraka, tako je bila razmetana.

Nekega dne pa so vsi njeni barvni svinčniki odšli skozi odprto okno. Nejka jih je zagledala zunaj na ogromnem hrastu. Postavljeni so bili pokonci v krog in nekam zatlačeni. Začela je jokati in klicati mamico.

Mamica ji je rekla: »Barvice ti je gotovo pobrala sraka in z njimi dogradila gnezdo. Naj bo, kupila ti bom nove.«

Ko je mama prišla iz trgovine in nesla barvice v hčerkino sobo, bi jo skoraj kap zaradi nereda, ki je vladal v njej. Nejka je bila medtem nekje zunaj.

»Nejka, takoj pridi in spravi vse igrače v predal, sicer bo spet prišla tista črna ptica in ti vse pobrala! Tudi nove barvice, ki sem ti jih pravkar kupila.«

Nejko je kar odneslo noter. Igrače je drugo za drugo hitro pospravila na pravo mesto. Nazadnje je položila noter še barvice in predalnik zaprla.

Da, tako se je Nejka naučila reda, tudi zaradi hude jeze na ptico.

GROZDNA JAGODA

Napočil je čas, ki so ga vsi mimoidoči imenovali pomlad. Naša mama trta je pognala brste, za tem nas na steblu, kjer so bili že rojeni peclji. Na njih smo se radostili v toplem soncu ter modrih nočeh opazovali zvezde in luno. Podnevi so nas požgečkale čebele, muhe in čmrlji, včasih tudi že prvi metuljčki. »Krasno!« smo si govorili cvetovi, čisto drobni, beli in nežni.

Kmalu pa se je naše cvetje osulo in odplavalo z blagimi pomladnimi vetrovi. Iz nas je poganjal zarod. Za pomladjo so mimoidoči rekli: »Zdaj je poletje.« Pod streho maminega širokega listja smo varno zoreli v lepe, vsak dan debelejše jagode. Med nami ni bilo niti najmanjše razlike, vse dokler ni prineslo k nam jeseni. Takrat smo skoraj vse jagode na grozdu spremenile svojo podobo. Vse so si oblekle temno modra oblačila, le jaz sem edina ostala enako zelena, kot sem se rodila in rasla.

Iz dneva v dan sem bila bolj in bolj nesrečna. Jokala sem in jokala, da je šel moj jok vsem jagodam kmalu pošteno na živce. Ker so bile čedalje bolj vabljive za poglede mimoidočih, so postale prevzetne. Okoli nas so se začeli vrteti čmrlji in čebele in si nas ogledovali od blizu, a kmalu odjadrali po svoje …

Vse v najlepšem redu torej, le mene da ne bi bilo med njimi, so godrnjale, pa naj je bila noč ali dan, jutro ali večer. Tudi podnevi, ko jih je krasilo čudovito toplo sonce, me niso razumele.

Čez nekaj dni pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Priletele so črne ptice z rumenimi kljuni in začele zobati modre jagode. Vsa sem se tresla. Tedaj so zajokale one: »Zdaj je po nas!« Sama sem okamnela in začudeno opazovala. Zelo sem se bala, da bom tudi sama pristala v kljunu črnih ptic, pa ni bilo tako … Ko so obrale prav vse, sem jaz ostala.

Pod mamino streho sem mirna, sem vendar živa in v varnem zavetju. Le zakaj niso pojedle tudi mene? sem kar nekaj časa razglabljala in na koncu ugotovila, da najbrž zato, ker nisem dozorela v sladki sad kot one.

Če ostaneš nezrel, ni vedno narobe, za nekaj je vendarle dobro. Lepo je, da v miru živiš, pa čeprav si nedozorelo zelen.

ENA IN EDINA

Skačem levo desno, gor, dol, sem, tja, kamor pač nanese, torej hop, hop, hop, hop, hop. Ko sem lačna ali žejna, pa hop na telo ob meni, ki leži na ogromni postelji. Ko ugriznem, moram paziti, da se ne zadržujem, zato takoj hop na vzglavnik, da jih ne dobim od ogroooomne roke, ki najprej močno poči, potem pa malo popraska, kjer sem ugriznila.

A ne za dolgo. Spet moj hop, hop in skok, kjer lahko ugriznem. A ko se napijem, brž skok med rjuhe, da ne pade po meni.

Toda ko se zjutraj oseba zbudi, pobere vso posteljnino s postelje in nekam odnese. Jaz pa hop, hop, hop, v skriti kotiček te postelje.

Ogromna oseba nekam izgine, in ko se vrne, skrita čakam. Toda ne za dolgo. Ogromna oseba začne z neko stvarjo močno brizgati po postelji na vse strani, gor, dol, levo, desno, spodaj, zgoraj, dokler me ne začne dušiti, zelo močno dušiti, saj ne morem več hop, hop, hop, skočiti.

Mislim, da sem samo še malo živa … in da že umiram …

Bolha

OSLIČEK ŠAL

Da, osliček Šal sem. Živim v gorski vasici, pri kmečki hiši, kjer me imajo samo za to, da jim čez grde skalnate klance in dve vasi tovorim, kar nujno potrebujejo iz mesta.

Tudi danes sem takoj vedel, da bo tako, ko me je moja coklarka otovorila. Skalnata pot je bila naporna. V mestu me je znova oprtala.

»Na to stran moko, ajdovo moko, sol, sladkor, na drugo stran pa pšenično moko, koruzni zdrob, olje,« je naštevala. Ko me je obložila na obe strani, sem jo z njo vred, ki je cokljala za mano, mahnil po isti skalnati poti nazaj do konca prve vasi. Ko sem prišel do starega oreha ob poti ves izmučen, sem se ustavil in tovor naslonil kar ob drevo! Cokljačka pa za mano, tristo vražjih:

»Ne, Šal, naprej morava, kmalu bo noč! Gremo, Šal, naprej! Daj, daj, trma istrska, daj! Daj alo, daj!«

Ne, ne, jaz se moram odpočiti! Kaj misliš ti, cokljačka, da imam jeklene noge? Šmenta, ne morem pa pika! sem rigal, a ni pomagalo. Celo z istrsko trmo me je ozmerjala.

Tristo vražjih! To ni prav! Le kaj ima z mano istrska trma? Jaz sem utrujen, razumi že, ti, cokljačka, tristo kosmatih žab!

A ni in ni odnehala.

Na mojo srečo je bila tik pod nama zadnja vaška hiša. Iz nje je stopila skoraj enaka cokljačka in ji zaklicala: »Pusti reveža, naj počiva! Ti pridi pa dol k meni, da kakšno rečeva in spijeva kaj toplega!«

In na mojo srečo je pomagalo! Moja cokljačka je šla dol k njej. Še nekaj malega časa sem poslušal tisto njuno kokodakanje, a utrujen kot sem bil, sem s tovorom naslonjen drevo zaspal in zbudil me je šele njen glas:

»No, vidiš, zdaj pa imaš, Šal, trma trmasta, mrak je in skozi samotni gozd naju lahko napade medved ali volk!«

Ti moja cokljačka, že mnogokrat sva šla do doma skozi tisti gozd, pa ni bilo nič narobe, in če bo nocoj, iiiaaaa, bo napadel mene, ker jo maham prvi, in ne tebe zadaj za mano, cokljačka, bi ji odvrnil, če bi znal po njeno trobentati, a sem jo raje ucvrl tako naglo, da me je komaj dohitevala, tristo sračjih! … in sva prišla kot vedno srečno domov.

ČRIČKOVA TOŽBA

Kako naj začnem – kako dopovedati vsem tistim, ki mene in moje skoraj morijo, saj ne morem več igrati v poletnih nočeh kot nekoč?

Najprej zato, ker mi ogromna človeška pošast nenehno zapira vhod v stanovanje. Tako s člani mojega orkestra sploh ne morem ob uri ven, saj moram prej do onemoglosti kopati izhod.

Ko sem se neke noči ves izmučen prebil do površja, pa me je preplavil še hujši strah. Tristo komarjev! Kam –!? … Odneslo me je – ves izmučen sem zaplaval. Tristo zelenih! Krščen matiček! Ja, tako včasih slišim govoriti ljudi, ko jim gre kaj narobe, a nam čričkom gre strašno, pravzaprav zastrašujoče narobe! Ko zagledam moje prijatelje, nese tudi njih, plavajo kakor ribe, tristo pečenih! To je noro! Tu grozi smrt!

Zakaj za nas, murne, ni več tako lepo kot nekoč? Namesto da bi godel, tulim v noč.

S pobočij mi odgovarjajo še srečni črički:

»Stecite in izplavajte sem pod strmine in nato gor, kolikor se da, brž gor proti nam, tu nam zdajšnje noro vreme še ne more poteptati življenja ne utišati našega igranja. Vse noči pojemo in veselo godemo kot nekoč.«

… Tako smo, kolikor smo zmogli, vsi še živi zaplavali in se povzpeli v tisti kraj, kjer lepo in srečno igramo od večera pa do jutra kot nekoč …

Najbrž bi rekli kar resnična pravljica, mar ne?

VESELA SMREKA

Veliko otrok si pred spanjem želi slišati pravljico za lahko noč. Med njimi je bil tudi petletni Tadej. Vsak večer je rekel: »Mami, mi poveš pravljico?« in v lepi, topli in mehki posteljici k sebi stiskal malega robota.

Mamica je sedla poleg njega in ga vprašala: »Kakšno bi želel slišati?«

»Mami, kakršno hočeš, samo da ne bo predolga, ker se mi že spi.«

In mami je začela: »Nekoč je sredi ogromnega gozda rasla samo ena smreka, vsa druga drevesa okoli nje so bila bukve, hrasti, akacije, gabri, kleni, breze, divji kostanji, češnje, vmes pa grmičevje – robida, leskovje, črn trn … Vsaka vrsta je imela svojo družbo, da so lahko po svoje kramljali med seboj, le smreka je bila žalostna, ker se ni mogla pomenkovati z nikomer od svojih.

Nekega dne je nekje daleč, daleč stran ob gozdni stezi pobral ob drugi smreki mali fantek smrekov storž. In ko je šel po gozdni stezi, kot bi slutil – ali pa že naveličan, je zavrgel storž prav pred tisto osamelo smreko. Storž je bil poln semen in iz njega so se stresla okoli osamljene smreke, iz semen pa je vzklilo polno malih smrečic. Tega je bila osamela smreka nezmerno vesela.

»A potem ni bila več žalostna?« ji je zatrobental radoveden Tadej.

»Ne, potem je bila pa tako zelo vesela, da jim je vsak dan pela.«

»Kakšne pesmi pa jim je pela?«

»Kakor kdaj – včasih bolj bučne, včasih mile, včasih šumeče, včasih hrumeče. Včasih tudi komaj slišno nežno pihljajoče, take, kot so ji narekovali vetrovi,« mu je naštela mama.

»In tega so bile smrečice vesele?«

»Pa še kako!« mu je veselo odvrnila mama in še dodala: »Kot ti nocoj pravljice.«

PRAVLJICA O ZVEZDI

Nekoč je zvezda Večernica želela postati velika in kot Sonce Zemljo razsvetljevati planet Mars. Svojo željo je povedala zvezdicam okoli sebe. Zvezde so jo lepo vprašale: »Kako pa nameravaš taka luč postati?«

»Odpravila sem bom do Sonca in se posvetovala z njim.«

»Misliš, da ti bo povedalo?« so jo razglabljajoče zvezde vprašale v en glas.

»Poskusiti ni greh, šla bom na dolgo potovanje, se mu približala in povedala, kaj želim, morda pa izvem, ali mi je želja dosegljiva«

»Pa poskusi, potem nam pridi povedat, in če se ti želja ne izpolni, pridi nazaj domov.«

»Bom, tudi če se mi želja izpolni, pridem,« jim je odvrnila, se utrnila in potovala dolgo, dolgo.

Ko se je približala Soncu, je napočilo jutro. Utrujena ga je nemudoma vprašala:

»Ali bi lahko postala kot ti ogromna luč in razsvetljevala planet Mars kot ti Zemljo?!«

Sonce ji je odvrnilo: »Ne draga moja Večernica, tega pa ne moreš.«

»Zakaj pa ne? Glej imelo bi družbo, tako si pa večno samo.«

»Res sem večno samo. In še kjer od vekomaj svetim in grejem, je veliko stvari narobe, čeprav sem si od nekdaj želelo čisto nekaj drugega, lepega, razumevajočega!«

»Zakaj ni prav?« ga vpraša Večernica.

»Saj na začetku je bilo, za rastline, drevesa, živali in tudi za ljudi, ki pa so kmalu začeli netiti zdrahe med seboj in jih vedno bolj počnejo; ubijajo se, sovražijo, obenem sebe in Zemljo zastrupljajo!«

»In nisi moglo nič ukreniti proti temu?« ga vsa zaskrbljena vpraša.

»Ne! nič, ker sem samo!«

»Škoda, da si samo,« mu je razumevajoče odvrnila Večernica

»Prav imaš, a tako mi je darovano, nič ne morem storiti in tudi ti se vrni med svoje zvezde! Mars pa naj ostane mrtev kot od vekomaj, kar je bolje kot gledati take neznosne bolečine, kakršne mora prenašati uboga Zemlja!«

Zvezda Večernica ga je razumela, ga lepo pozdravila in se odpravila nazaj na svoje mesto, kjer je še danes.

MALO DA ME NI KAP

Cvetka Pestiček

I.

»Kam boš sedla?« je Tere vprašala Balu, in pokazala na sedež ob oknu, »tu ti bo udobno, videla boš pokrajino, pa kaj veš, kaj še lahko vidiš,« se je pošalila.

Tere ji je sedla nasproti, ob oknu, Bilo ji je nelagodno, slekla je dolgi plašč, ga položila čez noge, si popravila dolge lase, ki soji padali na obraz.

»Kako dolgo je od kar sva si nazadnje sedeli tako ena drugi nasproti?«

»Nehala sem šteti dneve,« je odgovorila Balu, se nasmehnila, zavzdihnila. »Kaj tudi tebi čas tako hitro mineva, skoraj jih bo že veš koliko dni,« se za trenutek ustavila, razprla dlani in pokazala trikrat po deset prstov.

»Ne morem verjeti, da je res minilo toliko časa,« Je rekla Tere. »Lepo od tebe, da si z menoj na tej poti in še na prvo soboto zimskih počitnic, ne veš koliko mi to pomeni.«

»Ja, ja ko sva bili vsaki dan skupaj, sem ti verjetno že presedala.«

»Čakaj, čakaj,« je rekla Balu.

»Ni bilo predprejšnji teden, ko sva šli skupaj v gledališče in si se nekam čudno muzala, da mi imaš nekaj lepega povedati. Jaz pa nisem imela časa, ker sem imela zobozdravnika. Sicer pa si sama kriva, nisi me poklicala in tudi na rojstni dan te ni bilo, to sem ti zamerila. Tako zapiranje ti prej škodi kot koristi. Kdaj pa kdaj je treba pa le tudi med ljudi.«

»No sedaj bo pa dovolj,« je Tere besede vzela kot očitek, »saj imamo vsi napake,« se je obregnila in užaljeno povesila oči. Balu je bila presenečena nad njeno reakcijo. Tere sploh zadnje čase v družbi ni bila nikoli preveč zgovorna, sploh ne v kakšni večji. Takrat je vedno samo sedela in se rahlo nasmihala, kot da sodeluje v pogovoru, v bistvu, pa je bila nekje daleč, sam bog ve kje.

»To niso očitki, le spodbuda, da bi se tudi ti večkrat spomnila name,« je Balu hotela pomiriti situacijo.

»To velja za obe, je rekla Tere.

Nekaj časa sta obe strmeli skozi okno, ko je nekdo odprl vrata kupeja, je Balu s prsti pomahala pred Terinimi očmi in rekla:

»Sem ti povedala za mojo novo veliko ljubezen? Nisem čisto prepričana. »Kaj pa ti še vedno čakaš princa iz sanj?«

Ti se kar hvali s svojimi osvajalskimi pohodi, si je mislila Tere. In molčala. Balu se ji je zdela vedno bolj oddaljena, tako vase zaverovana, v njenem glasuje še bolj kot prej začutila nadvlado, v svoji površni hvalisavosti se ji je zdelo, da ni mislila na nič druga kot nase, potem pa je pričakovala, da bo ona z njo skakala od veselja.

O kako bi ji bila rada Tere zaupala svojo skrivnost, a tega ni in ni mogla.

»No nekaj sem ti malo prej povedala je rekla Balu, nič nisi odgovorila, te nič ne zanima,« ji je očitala.

Tere se ni razjezila kot prej, čeprav je v njej kar vrelo, samo grenko se je nasmehnila, povesila glavo, tako da so ji dolgi lasje zakrili obraz, in z rokami je zakrilila, kot da hoče reči:

»Nehaj!«

Zazrla seje nekam v daljavo.

»Ljuba duša, ljuba duša,« je ponavljala Tere. A mislila si je: Ttebi se še sanja ne o moji veliki simpatiji.

»Ej!« je Balu dregnila Tere.

»Nisem te hotela užaliti,« se je opravičevala, in gledala skozi okno kako drvijo hiše in drevesa mimo vagonov.

Po tem govoričenju nobena ni več črhnila nobene. Tere seje nadvse trudila, da Balu ne bi izdala, kaj je pravzaprav namen te poti v njen priljubljeni kraj. Želela jo je presenetiti. Bliže sta bili cilju, bolj je Tere žarela, od pričakovanja in v mislih se ji je odvijal prizor prvega srečanja z njim. V mislih je imela pred seboj njegovo podobo z deškim obrazom, globokim pogledom, njegove besede:

»Pa res ne pozabi prve sobote zimskih počitnic, ob istem času, na istem mestu!«

Ko je gledal za njo, so se ji zapletale noge, zdelo se ji je, da bo vsak čas zgrmela na tla, zastajal ji je dih, v glavo pa ji je butnila kri. Najbrž je bila podobna puranu. Ni se šopiril kot drugi dolgolasci takrat v Klubu, kar jo je očaralo bolj kot njegova prijetna pojava. Danes je torej tista prva sobota zimskih počitnic in se je veselila.

II.

Iz zamaknjenosti ju je predramil glasen klic sprevodnika, ki je prišel mimo:

»Končna postaja.«

Počakali sta, daje bil glavni drenj potnikov mimo, ko sta izstopili.

V nos jima je puhnil vlažen zimski zrak, nagibalo se je proti večeru.

Balu je vprašujoče pogledala:

»Tere, kam pa zdaj?«

Tere je tiho rekla:

»Najbolje bi bilo, če kreneva kar proti Klubu, saj če ne bova šli, ne vem, če bova sploh smeli tja, saj veš tukaj so stroga pravila, brez klatenja po mestu in po zabavah.«

Ubrali sta pot po glavni ulici v mestu, Povsod seje trlo ljudi, očitno jim mraz ni prišel do živega, v domačem kraju so taki sprehajalci v tem letnem času redki.

Tere bi bila najraje kar tekla, a Balu se je mudila pri vsakem izložbenem oknu. Za trenutek jo je Tere izpustila izpred oči, a ona kar ni hotela naprej, ko jo je Tere preganjala.

»Kaj vidiš tako zanimivega, da se ne moreš odtrgati od izložbe,« je zanimalo Tere.

»Pridi pogledat, ne bo ti žal,« seje oglasila Balu, »ne sprašuj, le pridi.«

Tere se je jezila, saj se je bala, da ne bo pravočasno v Klubu, vsaka minuta ji je bila dragocena, tam je želela biti med prvimi, saj je vedela, da dolgo ne smeta ostati.

Ko se Balu ni hotela odmakniti od izložbenega okna, je Tere popustila in se vrnila do nje.

»Kaj tako buljiš, kaj je tu takega?«

»Samo poglej! a ni srčkan?«

Ko je Tere ozrla fotografijo je samo globoko vzdihnila in iz njenih ustje bilo slišati:

»Ne, ne, saj to ne more biti res.«

Ni se premaknila, stala je kot vkopana, in nemo z rahlo razprtimi usti zrla v njegovo podobo na veliki fotografiji, pod katero je bilo zapisano njegovo ime. Bilo ji je, kot, da jo je prebodel meč. Ovedla seje šele, ko jo je Balu začela stresati.

»Kaj ti je?«

Tere pa je še kar stala in strmela.

»Kaj je s teboj, odgovori mi!« Jo je Balu vsa preplašena trepljala po obrazu.

»Za božjo voljo, daj no!« ni odnehala Balu.

Tiho, komaj slišno je počasi dahnila: »On!«

»On!«

To je on.

MENTORJEVI DNEVI Iz zapiskov

Marjan Pungartnikr. 1948

Mentorjev popoldne

Ob polštirih popoldne.

- Ja, Mentor tukaj, prosim!
- ??
- Zdravo, Avtor, kaj pa se je zgodilo?
- Nič, samo vprašati sem hotel, če boste prišli na delavnico.
- Saj sem rekel, da se dobimo ob šestih.
- No, mislil sem, da vas ne bo.
- Ne, pridem!
- Kaj pa če nihče ne pride?
- Bomo videli ob šestih. Vedno kdo pride.
- Ali ste kaj pogledali moje tekste?
- Se bova pogovorila potem.
- Če nas bo veliko, ne boste imeli časa zame.
- Se bova pogovorila potem.
- Že leto dni čakam na knjigo (očitajoče).
- Jaz sem čakal štiri leta.
- Ja, ampak jaz bom umrl.
- Kdo to pravi?
- Vse me boli.
- Se bova pogovorila potem.
- A res, oprostite.
- Ni se več kaj oproščati. Vse se bova zmenila potem.
- A naj pridem kaj prej?
- Ne, pridi ob šestih.
- A naj pripravim sedeže.
- Se bova pogovorila potem.

- ...

Malo pozneje:

Zvoni telefon. Popoldne.
- Prosim, Mentorjeva žena pri telefonu.
- Kaj Mentorja ni doma?
- Kdo pa kliče?
- Avtor.
- Aja, vi ste. Mentor je odšel v službo.
- A mi lahko date številko.
Žena mu jo da.
Čez nekaj trenutkov spet zvoni.
- Prosim, Mentorjeva žena pri telefonu.
- Res je v službi, ker ima zasedeno.

SPOMNIMO SE VESNE REČNIK ŠIŠKO

Urednik

Ob nenadni smrti Vesne Rečnik Šiško se je spomnimo v najlepšem – ko je v nabito polni poročni dvorani predstavila svojo pesniško zbirko Ajna miru - v najlepših časih literarnega življenja v Mariboru, ko je prišlo na literarni večer sto ali stodvajset ljudi..

BORUT SLOKAN – OSAMLJENA DUŠA

Marjan Pungartnikr. 1948

Nekje junija 2022 se je oglasil Borut Slokan, za objavo v Locutio, in mi potem poslal zgodbo, pol sf, pol kriminalko, in sem jo objavil v 120. številki. Rekel je, da sem prvi, ki mu je objavil besedilo, prej je naletel samo na zavračanje. Pozneje sem videl, da nisem bil prvi – nekje v sedemdesetih je objavil dve pesmi v Sodobnosti, zanimivi in tehtni, našel sem ga celo na spisku sto in več nastopajočih na prvem literarnem maratonu 7. novembra 1970 na ljubljanski filozofski fakulteti. Našel sem še objavo v sf zborniku Terra, ki ga je izdal Žiga Leskošek leta 1988, pozneje pa do leta 2020 nič ali pa luknjasti Cobiss ni bil sposoben registrirati nič. V nekaj telefonskih pogovorih sva se toliko zbližala, da sem zvedel za ozadje povratka na literarno sceno. Zbolel je za covid-19 in po padcu v stanovanju je ležal v komi tri tedne. Ko se je zbudil iz kome, je pričel pisati. Izkopal je iz pozabe slovansko mitologijo in njegova besedila so bila polna mitičnega nasilja, ubijalskih junakov. Pošiljal jih je revijam, a se je prebil je do nekaj tistih, ki so zadosti odprte za nove glasove – Locutio, Apokalipsa, potem Vrabec anarhist in druge … do Življenja in tehnike. Vmes je bila še neka druga čisto osebna zgodba v zvezi z nasledstvom, a te se spomnim le megleno. Tako mimogrede sem zvedel, da je delal v neki vzgojni ali izobraževalni ustanovi, ker sva prišla tudi do enega od Šalamunovih otrok. Pričakoval sem, da se bova našla na pogovoru – stanoval je v stari Ljubljani in tam je množica kafičev. Občutil je vso opresivnost literarnega življenja, ko vsi plavajo po slavi in moči, na prihajajoče avtorje, tudi če so odrasli (in večina avtorjev – po mentaliteti JSKD, ni odraslih), gledajo kot na neke vrste vsiljivce. Toda izgovarjal se je, da lahko pride komaj do Šuštarskega mosta, a ko bo … Ni bil ravno navdušen, da bi imel kakšno javno branje, denimo v bližnji ljubljanski knjižnici. Da je to štrapac, kakor pravi gospod Tvrtko.

In iskal je založnika.

Našel ga je na Amazonu in objavil najprej pesniško zbirko Tries, Hits, Fails (2023), opremljeno z odličnimi fotografijam Draga Metljaka, ki sem mu ga lahko priporočil. Potem Way of Fighter, Way of Perun, Action& Adventure Short Stories (2023), kjer si je res dal duška z ubijanjem in mitološkimi zapleti. Kasneje je objavil še Nuts, Crumbs, Verses (warning, immature content) (2024). Končno je izšla še Šef in Ivan v slovenščini in samozaložbi. Slišala sva se še, toda ne več tako pogosto in intenzivno.

Rekel sem si, da mu moram v indeksu avtorjev zapisati biografijo, ko je objavil že v nekaj tako pomembnih internetnih revijah, in tako sem pred božičem 2025 iz obvestil pokopališča Žale zvedel, da so 5. julija 2025 ob 8. uri zjutraj pokopali Boruta Slokana, celih pet mesecev in pol po smrti sem to odkril, človeka, katerega mehki glas še danes slišim, kako se mu mudi do objav in knjig. In sem z žalostjo zamudil priložnost, da ga srečam. Kako uradniško mi zveni tisti pogreb ob osmih zjutraj. Kakor da so ga dali na konec (začetek, ob neprimerni uri, kot konec).

Naj mirno spi, osamljena duša, med slovenskimi pisatelji.

Poročilo

BRANKO LIPNIK – NA POSTAJI

Marija Švajncerr. 1949

Branko Lipnik: Na postaji, samozaložba, Ljubljana 2025

Slovenski slikar in pisatelj Branko Lipnik je pred nedavnim v samozaložbi izdal svojo novo knjigo s pomenljivim naslovom Na postaji (2025). V njej je prikazal devetindvajset slik, in to fotografije in dela v tehnikah akril na platnu in kolaž. Kar zadeva motive, umetnika zanima predvsem človek; v zamolkih, a tudi živih barvah prikazuje njegovo poslavljanje, odhajanje in zapuščanje bivališča ter iskanje novih zaustavitev in postaj. Osamljeni popotnik se odpravi mimo velikega poslopja, en sam potnik se z vlakom pelje v neznano, samotni bralec se, sedeč na tleh pred ladjo, poglobi v knjigo. Gost rjav dim, ki se vali iz dimnika, moškega ne odžene proč. Sedi v bližini, ob sebi ima kitaro. Po vsej verjetnosti premišljuje o ogroženosti narave in možnostih, da bi za ozaveščanje ljudi tudi sam kaj postoril. Kolaži prikazujejo starejše ljudi, načete od časa, pa tudi mlade, zvedavo dekle, študenta, učenca in moškega s slušalkami na ušesih. Lipnik posamezne like domiselno namesti na vzorčasto ozadje, morda nekakšne tkanine s pikami, rožami, črtami in karirastimi vzorci. Na fotografijah so prizori, ki se ujemajo z naslovom knjige, se pravi posedanje v čakalnici, čakanje pred železniško postajo, na avtobusnem postajališču in v bližini vlaka. Nekateri ljudje so videti zdolgočaseni in utrujeni, govorijo po telefonu, med seboj pa se skoraj ne sporazumevajo veš.

Branko Lipnik zna prepričljivo ujeti trenutke današnjega časa in vzdušje ljudi, ki so se nekam namenili, ni pa čisto gotovo, ali se bo tisto, kar pričakujejo, tudi uresničilo. Njegov slog je minimalističen, vendar estetsko učinkovit in večpomenski. Zagotovo bo z zanimanjem pritegnil poglede ljubiteljic in ljubiteljev umetnosti.

Umetnik je leta 2022 izdal knjigo Slike 1968–2022. O njej sem pisala na spletni strani Kulturnega centra Maribor in delo ovrednotila kot umetniško dognano odzivanje na zunanji svet in doživljanje ustvarjalčeve notranjosti. Omenila sem, da je bil Branko Lipnik rojen v Mariboru. Diplomiral je na mariborski Pedagoški akademiji. Nanj so napravili največji vtis profesorji, slikarji zagrebške šole: Lajči Pandur, Maks Kavčič in Ludvik Pandur. Umetniško bogato življenje Ludvika Pandurja, Glazerjevega nagrajenca za življenjsko delo, se je pred nedavnim, žal, izteklo, njegove sodelavke in sodelavci ter ljudje iz prijateljskega kroga, zlasti pa študentke in študenti, ga bomo ohranili v lepem spominu. Spomin nanj s prepričljivo likovno govorico ohranja tudi Branko Lipnik. Na osnovni šoli v Horjulu je vrsto let opravljal delo likovnega pedagoga in mentorja različnih dopolnilnih dejavnosti, tudi lutkovne, ter odnos do umetnosti in likovnega ustvarjanja prenašal na mlade generacije. Ustvarjalec je napisal več literarnih stvaritev, v katerih se vrača v rodni Maribor, ter prevedel in likovno opremil ameriške kratke zgodbe.

Poročilo

PUSTI MI, DA VDIHNEM

Nives Gogala

Sara Nuša Golob: Dihotomija dihanja, Kulturni center Maribor, 2022

To je knjiga pesmi v prostem verzu. Naslovljena je z »dvojnostjo dihanja«, kar predstavlja, da imamo tako vzdih kot izdih. Ta dvojnost je nato povlečena kot posebna združevalna nit skozi vso zbirko in se kaže, denimo, kot: »Lažje je dihati prepričanja in okruške ideala, kot se prikloniti prikrajšanju, zato mi pusti, da te vdihnem, utripaj kot žarnica in potem poči.« (v pesmi »Idiosinkrazija«); ali – »Ko gledaš naslikano vodo, gradient pleše po točkah in se jih erogeno dotika med vprašanji o pretoku telesnosti in definiranju šibkosti.//Zlato se najbolj sveti poleti ob osmih zvečer, zato so tvoji zvonovi takrat tiho. Splezaš na njih in lahkotno zveniš v vence vabečega uroka.« (iz pesmi »Trsje«).

Seveda dvojnosti imamo v svojih življenjih, kot rojstvo in smrt, denimo; kot svetloba in tema, kot veselje in žalost, kot dobro in zlo, s čimer hočemo povedati, da je eno pogoje(va)no z drugim. Če se vrnemo na pomen naslova, je že sam Miles Davis dejal, da umetniško delo ni prežeto z umetnostjo, če ne dovoljuje vpada (v)diha »med vrstice«, in s tem posledično tudi izdiha. Torej, zadihati mora umetniško delo; dovoljevati, da vase, medse – sprejme kisik. Zračno, pretočno.

Njena zbirka poantira ali napotuje na dvojnosti (ko se v pesmih dotakne pikslov in delcev!), kot so že vsebovane v Schredingerjevi hipotezi o svetlobi, ki je hkrati »valovanje in delec«. V njenih pesmih je vsebovan koncept termodinamike, da je ves svet preprežen in vsebovan v posebni mreži pravokotničkov in kvadratkov, toda os (življenja) se ne giblje po obodu te(h) pravokotnosti, niti po krožnici, pač pa si izbere vmesno pot, ko »zaide« po poti od enega vogala do diametralno nasprotnega vogala v teh kvadratkih, kot v obliki nekakšne razpotegnjene tiskane črke »s« (»S«). Kot taka je torej oblika vsake celice, je oblika precej notranjih organov v telesu, je (ne)nazadnje »oblika« življenja, izhajajoč iz te(h) dvojnosti.

Dvojnosti se kažejo tudi v »napakah, ki so najbolj sladke, ki jih nihče ne opazi; najbolj smrtonosne so tiste, ki jih opazijo vsi, razen tebe; luna težka seda na prsi in ti toneš globoko vame kot telo s kamnom okrog vratu.« (iz pesmi »Nimfa«). Tako torej na literarnem večeru lahko predstaviš svojo najnovejšo zbirko pesmi in potem, ko je čas, da jo ponudiš, rečeš, da se jo lahko vzame proti nekemu, lahko simboličnemu, lahko ne, prostovoljnemu prispevku, in nekdo vsem na očeh, javno, pospravi preprosto knjigo v svoj žep ali v svojo torbo, brez kakršnegakoli občutka »krivde«.

Dvojnosti se kažejo tudi v tem, da par, ko je ona v poslednjem mesecu pričakovanja, in stojita na izhodu iz glasbene trgovine, ko zahaja sonce, ki prepušča žarke izza njenega ogromnega trebuha, dvoje krogov torej, od katerih vsak pomeni ali predstavlja svojevrstno življenje, - kupi najnovejši CD Metallice. Torej iskati nežnosti pri metalcih, ki bo še kako potrebna ob rojstvu otroka, toda tudi v najodmevnejšem zvoku je prilika za mir in tišino. Razen tega pesnica navaja, da so čustva passe, v čemer se tudi zrcali slika dvojnosti: bolj ko bomo zatirali svoja čustva in se jim/jih ogibali, bolj nas bodo potiskala v naš »lasten propad«, v našo lastno Golgoto.

Knjigo je vredno prebrati zaradi vsega tega navedenega, kar knjiga vzbuja ali poraja; morda so vredne tudi posamezne slikovite besedne zveze, kot »jagodni ogenj«, ali pa – »pri kaplji čez rob se je zato razbil kozarec«… Lahko da v pesmi »Lepota sproščene mišice« lepo opozarja na podajnost tega »organa« ali strukture, ki pomeni ali ne predstavlja nič drugega kot dvojnosti: biti tako napet v akciji, da potrebuješ sprostitev v reakciji. Torej: (je) slika, pripeta z risalnimi žebljiči na steno, s tem, da sama vsebina slike napaja te žebljičke tako, da zaradi te napetosti v sebi ne popustijo pri izobešenju na steni.

Poročilo

UMETNIŠKO DELO MORA ZADIHATI

Nives Gogala

Sara Nuša GOLOB GRABNER: Dihotomija dihanja«, Kulturni center Maribor, Maribor 2022

To je knjiga pesmi v prostem verzu. Naslovljena je z »dvojnostjo dihanja«, kar predstavlja, da imamo tako vzdih kot izdih. Ta dvojnost je nato povlečena kot posebna združevalna nit skozi vso zbirko in se kaže, denimo, kot: »Lažje je dihati prepričanja in okruške ideala, kot se prikloniti prikrajšanju, zato mi pusti, da te vdihnem, utripaj kot žarnica in potem poči.« (v pesmi »Idiosinkrazija«); ali – »Ko gledaš naslikano vodo, gradient pleše po točkah in se jih erogeno dotika med vprašanji o pretoku telesnosti in definiranju šibkosti.//Zlato se najbolj sveti poleti ob osmih zvečer, zato so tvoji zvonovi takrat tiho. Splezaš na njih in lahkotno zveniš v vence vabečega uroka.« (iz pesmi »Trsje«).

Seveda dvojnosti imamo v svojih življenjih, kot rojstvo in smrt, denimo; kot svetloba in tema, kot veselje in žalost, kot dobro in zlo, s čimer hočemo povedati, da je eno pogoje(va)no z drugim. Če se vrnemo na pomen naslova, je že sam Miles Davis dejal, da umetniško delo ni prežeto z umetnostjo, če ne dovoljuje vpada (v)diha »med vrstice«, in s tem posledično tudi izdiha. Torej, zadihati mora umetniško delo; dovoljevati, da vase, medse – sprejme kisik. Zračno, pretočno.

Njena zbirka pointira ali napotuje na dvojnosti (ko se v pesmih dotakne pikslov in delcev!), kot so že vsebovane v Schredingerjevi hipotezi o svetlobi, ki je hkrati »valovanje in delec«. V njenih pesmih je vsebovan koncept termodinamike, da je ves svet preprežen in vsebovan v posebni mreži pravokotničkov in kvadratkov, toda os (življenja) se ne giblje po obodu te(h) pravokotnosti, niti po krožnici, pač pa si izbere vmesno pot, ko »zaide« po poti od enega vogala do diametralno nasprotnega vogala v teh kvadratkih, kot v obliki nekakšne razpotegnjene tiskane črke »s« (»S«). Kot taka je torej oblika vsake celice, je oblika precej notranjih organov v telesu, je (ne)nazadnje »oblika« življenja, izhajajoč iz te(h) dvojnosti.

Dvojnosti se kažejo tudi v »napakah, ki so najbolj sladke, ki jih nihče ne opazi; najbolj smrtonosne so tiste, ki jih opazijo vsi, razen tebe; luna težka seda na prsi in ti toneš globoko vame kot telo s kamnom okrog vratu.« (iz pesmi »Nimfa«). Tako torej na literarnem večeru lahko predstaviš svojo najnovejšo zbirko pesmi in potem, ko je čas, da jo ponudiš, rečeš, da se jo lahko vzame proti nekemu, lahko simboličnemu, lahko ne, prostovoljnemu prispevku, in nekdo vsem na očeh, javno, pospravi preprosto knjigo v svoj žep ali v svojo torbo, brez kakršnegakoli občutka »krivde«.

Dvojnosti se kažejo tudi v tem, da par, ko je ona v poslednjem mesecu pričakovanja, in stojita na izhodu iz glasbene trgovine, ko zahaja sonce, ki prepušča žarke izza njenega ogromnega trebuha, dvoje krogov torej, od katerih vsak pomeni ali predstavlja svojevrstno življenje, - kupi najnovejši CD Metallice. Torej iskati nežnosti pri metalcih, ki bo še kako potrebna ob rojstvu otroka, toda tudi v najodmevnejšem zvoku je prilika za mir in tišino. Razen tega pesnica navaja, da so čustva passe, v čemer se tudi zrcali slika dvojnosti: bolj ko bomo zatirali svoja čustva in se jim/jih ogibali, bolj nas bodo potiskala v naš »lasten propad«, v našo lastno Golgoto.

Knjigo je vredno prebrati zaradi vsega tega navedenega, kar knjiga vzbuja ali poraja; morda so vredne tudi posamezne slikovite besedne zveze, kot »jagodni ogenj«, ali pa – »pri kaplji čez rob se je zato razbil kozarec«… Lahko da v pesmi »Lepota sproščene mišice« lepo opozarja na podajnost tega »organa« ali strukture, ki pomeni ali ne predstavlja nič drugega kot dvojnosti: biti tako napet v akciji, da potrebuješ sprostitev v reakciji. Torej: (je) slika, pripeta z risalnimi žebljiči na steno, s tem, da sama vsebina slike napaja te žebljičke tako, da zaradi te napetosti v sebi ne popustijo pri izobešenju na steni.

Premislek

INTERROBANG IN SLOVAR, KI GA NOČE VIDETI

Marjan Pungartnikr. 1948

V literaturi ločila uporabljamo na tri načine: konvencionalno, funkcionalno in ekspresivno. Topografska ali vizualna poezija bi si zaslužila še kakšno dodatno kategorijo, a pustimo to ob strani. Kdor je kdaj postavljal besedilo za tisk, dobro ve, da je treba razlikovati vsaj med prvima dvema: med tem, kar je del sistema, in tem, kar je del rabe.

Konvencionalna raba pomeni, da izbiramo iz tabele obstoječih, sprejetih znakov – pike, vejice, klicaja, vprašaja in vseh drugih, ki jih najdemo v UNICODE standardu, v razdelku »splošna ločila«. UNICODE je danes največji katalog pisnih znakov, ki jih je človeštvo spravilo v digitalno obliko. Trenutno jih vsebuje 149.878. Če to ni dovolj širok zajem, potem ne vem, kaj bi še lahko bilo.

Med temi znaki je tudi interrobang (‽), hibrid vprašaja in klicaja. Prvič ga je leta 1962 predlagal Martin K. Specter v reviji TYPEtalks. Ime je sestavil iz latinskega interrogatio in tiskarskega bang za klicaj. Leta 1966 je interrobang že našel pot v pisavo Americana, leta 1993 pa v UNICODE. Tam je dobil družbo: dvojni klicaj (!!), vprašaj-klicaj (⁈), dvojni vprašaj (⁇) in klicaj-vprašaj (⁉). Očitno gre za obstoječe rabe, ki so se pojavile v praksi, in UNICODE jih je preprosto priznal. Interrobang je tako postal le ena od možnosti, ne edina.

Pri ločilih je zanimivo, da se funkcionalna raba drži preprostosti: znaki so kratki, jasni, največkrat iz enega ali dveh elementov. Ekspresivna raba pa je druga zgodba. Tam se pojavljajo trije vprašaji, deset klicajev, kombinacije, ki bolj kot slovnici sledijo govoru: nejeveri, presenečenju, ironiji, povišanemu tonu. To je povsem legitimno – jezik je živ, ločila pa so njegova intonacija.

In zdaj pridemo do ironije: interrobang, ki je standardiziran, zgodovinsko dokumentiran, tipografsko uveljavljen in vključen v UNICODE, v slovarju ne obstaja. Ne kot geslo ne kot pojasnilo ne kot zanimivost. Kot da ga ni. Kot da je svet, ki ga uporablja, nekakšna iluzija, pred katero se je treba skriti.

Jezik se razvija, ločila se spreminjajo, pisava se širi. Le slovarji včasih ostanejo tam, kjer so bili. A jezik bo šel naprej tudi brez njih.

ANJA RADALJAC – DELAVNICE KREATIVNEGA PISANJA IN OSEBNA SVETOVALNA KREATIVNA SREČANJA

Razpisi -

Kot uveljavljena pisateljica, kritičarka in urednica (založba Litera in Animot) ponujam delavnice kreativnega pisanja, na katerih se posvečam vsaki osebi posebej in njenim potrebam. Učim pisati poezijo in prozo, kot komparativistka ponujam teoretsko, kot pisateljica in urednica pa praktično znanje s področij gradnje pripovedi, izboljševanja sloga, upovedovanja svoje življenjske izkušnje (avtobiografsko pisanje), razumevanja strukture romana, kratke proze, poezije. Kreativne delavnice so namenjene po eni strani iskanju lastnega glasu, učenju (ko vsaka oseba prinaša svoje vsebine, se znanje in obravnavane teme širijo) o širokem naboru vprašanj, povezanih z literaturo, objavljanjem, založništvom …, a tudi povezovanju z ljudmi, ki imajo enake interese. Na delavnicah skušam vselej loviti ravnotežje med osebnim, individualnim pristopom, kar pomeni, da teme, kreativne naloge, vaje in način dela v veliki meri izhaja iz interesov udeleženih ter vodenjem v smeri poglobljenega razvoja kreativnega glasu vsake vključene osebe. Za tiste, ki si želite bolj poglobljenega dela, ki želite, da bi se posebej posvetila samo vašemu pisanju, morda daljšemu tekstu (kot je denimo roman) ali pa želite več znanja, bolj strukturirano in usmerjeno delo, ponujam individualna srečanja, kjer se posvečam samo vam in vašemu pisanju ter vsemu, kar se želite naučiti o pisanju, literaturi in založništvu.

“Tehnikalije”

Format: Osebno svetovanje: 60 minut, preko spleta, cena 50€/uro, termini po dogovoru Delavnice kreativnega pisanja: 90 minut, enkrat tedensko, do deset ljudi na skupino (termin uskladimo z vsako skupino posebej), preko spleta, cena: 60€/mesečno.

O meni in kontakt:

Moje ime je Anja Radaljac, sem pisateljica, dvakrat nominirana za nagrado kresnik za najboljši roman leta (Punčica, Litera 2022, prst v prekatu, Litera 2024). Objavila sem pet književnih del; štiri romane in en esejistični roman. Sem nagrajena literarna kritičarka (Stritarjeva nagrada 2023), imam magisterij iz primerjalne književnosti. Delujem kot urednica (založba Litera), prevajalka in novinarka. Ukvarjam se s kritično animalistiko.

Če se želite pridružiti kreativnim delavnicam ali vas zanima delo ena-na-ena, bom vesela, če se mi oglasite na elektronski naslov:
anja.radaljac@gmail.com

Locutio 136 · 1. oktober 2025 · Letnik XXIX · www.locutio.si · ISSN 1580-4151