Papir: A4 A5 Vsa številka 12 Nazaj na članek V oknu za tiskanje izberite tiskalnik ali »Shrani kot PDF«.

LICI

Simon Caf

LICI

Lazim po dolini, ki jo ljubim,
a ona sovraži mene.
V soncu plešoče trate, ki jih ljubim,
zakoljejo mi dušo, mene!

Slavijo nekaj na bregu,
kričimo, norimo, nekaj si želimo,
vsi trpijo, po nečem hrepenijo.
19. odbila je ura. Naj grejo vsi k vragu!

Neskončna trava ziblje se in poje,
rdeča zarja s soncem s omamlja,
v senci dreves nežnome uspava,
saj tukaj nihče me ne mara, mene.

Plešemo, pijemo, ničesar ne vidimo.
Preklinjajo, putijo, nekoga obtožijo.
Prasca preganjajo in ga prebadajo.
23 je ura, pojdem na samo.

Mrzel veter me premrazi,
v temi koljejo drevesa,
zakrika krokar valček zadnji,
iz zadnjega raja preganja me senca.

Locutio 12 · 1. oktober 2001 · Letnik IV · www.locutio.si · ISSN 1580-4151