HAIKU

Kako kratka noć!
Zvijezde upalile
tri krijesnice.

Dječak u igri
rascvjetalom bajamu
omata pelenu.

Kravlji muk traži
svejži dah Zrmanje.
Obala nema.

Tiše od jutra
stari ovčar budi
snenog pijetla.

Upreda vunu
kaputom pokrivena.
Jesenja kiša.

Pseći hlad — panj
posječena oraha,
na istom mestu.

Papirnati brod
dječak pušta rijekom.
Cvijetni mornar.

Što zimska bura
dovikuje brdima
hladnih usana?

I krijesnica
izgubljenom šetaču
ukazuje put.

Uz trošni put —
pijeskom zaustavljen
odronjen kamen.

Svijetlo svijeće
noćne leptire mami
u predvečerje.

Gle! Riblja je kost
mrave zaustavila
usred proplanka.

Pljesak po zidu!
Čija krv zaustavljena
u komarcu?

Opalo lišće.
Dovoljno pauk
napušta metlu.

Otoku more
i jezeru obale
— kućni su prag.

Pao drven križ.
Zasjenila susjeda
mramorna ploča.

Kako kratka noč!
Zvezde so prižgale
tri kresnice.

Deček v igri
razcvetelemu mandlju
ovija plenico

Kravje mukanje inšče
sveži dih Zrmanje.
Ni obal.

Tiše od jutra
stari ovčar budi
zaspanega petelina.

Prede volno
s plaščem pokrit.
Jesenski dež.

Pasji mraz – panj
posekanega oreha
na istem mestu.

Papirnato ladjo
deček spušča poreki.
Cvetni mornar.

Kaj zimska burja
vpije hribom
hladnih usten?

Tudi kresnica
izgubljenemu sprehajalcu
kaže pot.

Ob sprhneli poti –
v pesku zaustavljen
odnešen kamen.

Svetloba sveče
vešče mami
v predvečer.

Glej! Ribja kost
je mravlje zaustavila
sredi jase.

Ples po zidu!
Čigava kri je zaustavljena
v komarju?

Odpadlo listje.
Dovolj pajek
zapušča metlo.

Otoku morje
in jezeru obale
– sta hišni prag.

Padel leseni križ.
Zasenčila je soseda
marmorna plošča.

Prevod: Marjan Pungartnik