Vir o plenilskem početju do Kongresne knjižnice v Washingtonu (Library of Congress) predsednika ZDA gospoda Donalda Trumpa je bil prispevek Meryle Kornfield in Hannah Natanson »It’s called the Library of Congress. But Trump claims it’s his« (Imenuje se Kongresna knjižnica. Toda Trump trdi, da je njegova), posodobljeno 31. maja 2025, tako da nimam nobene domišljave prevzetnosti, kar se tiče originalnosti tega zapisa razen nekaj pomislekov, kot je napr. sledeči.
Namreč, če ne bila »kongresna«, Kongresna knjižnica ne bi bila politično zanimiva kot nova tarča Trumpove Bele hiše v svojem pohodu, ciljanem na širitev izvršilne veje oblasti v ZDA in s tem - avtoritarizma.
Strateški cilj Donalda Trumpa in njegove administracije naj bi pa bil brisanje že iz davna veljavnih meja, ki ločujejo zakonodajno, sodno in izvršilno vejo oblasti.
Neupoštevanje delitve oblasti s strani Trumpove administracije je očitno že od prvih dni Trumpovega drugega mandata. En izmed izvajalcev te »strategije« je novi Department of Government Efficiency (DOGE, Ministrstvo za vladno učinkovitost), na čelu katerega je Elon Musk, ki je uvedlo službo ameriškega ministra za delo (DOGE) v uradih zunaj izvršilne veje oblasti. Slabo se nam piše. Demokracija umira v temi.
Musk je pred kratkim poslal po e-pošti vsem zveznim uslužbencom sporočilo z vprašanjem »Kaj ste počeli ta teden?« in zahteval, da vsak teden pošljejo e-pošto s povzetkom petih svojih dosežkov v zadnjem tednu (famozni »“five things” message«. Bela hiša trdi, da so volilci dali Trumpu mandat, da na nove načine izvaja oblast in omeji vladno porabo z novimi, nepreizkušenimi sredstvi.
Dodatno k temu, da je Kongresna knjižnica največja knjižnica vsih časov na svetu glede knjig, filmov, člankov iz revij, fotografij, glasbe, rokopisov in drugega knjižničnega gradiva, dokumentov, ki podrobno opisujejo javno in zasebno življenje pomembnih ameriških zgodovinskih osebnosti, vključno s preteklimi predsedniki in sodniki, je Kongresna knjižnica tudi najpomembnejši raziskovalni organ zakonodajne oblasti v ZDA.
Seznam domen Kongresne knjižnice je res dolg in napravi močen vtis.
Kongresna knjižnica upravlja spletno stran Congress.Gov,, kjer so shranjeni vsi podatki in zapisi zakonodajne veje oblasti, vdržuje bazo podatkov o avtorkih pravicah in registracijske portale (registration portals), ki vključujejo vse ideje, ki so bile kdaj koli predložene za zaščito avtorskih pravic. V Kongresni knjižnici je sedež Kongresnega urada za mednarodno vodstvo (Congressional Office for International Leadership), ki izvaja usposabljanje za državljansko vodstvo za politike v nekdanjih »komunističnih« državah, vključno z Ukrajino. V stavbi Adams Kongresne knjižnice je Urad za pravice na delovnem mestu v Kongresu (Office of Congressional Workplace Rights), ki med drugim obravnava in hrani pritožbe o spolnem nadlegovanju.
Kongresna knjižnica hrani dokumente o mnogih ljudeh in so nekateri zaupni in občutljivi … Zbirke, ki jih dobija Kongresna knjižnica so surovi materiali in zato ima osebje s posebnimi dovoljenji, ki ureja te zbirke.
Kongresna knjižnica vdržuje bazo podatkov o vseh raziskovalnih zahtevah zakonodajalcev, ki so podane pod strogo obljubo o zaupnosti. Zatorej Kongresna knjižnica prisego o molčečnosti jemlje zelo resno. Do baze podatkov o zahtevah za zapise lahko dostopajo le določeni zaposleni, ki so usposobljeni, da o kongresnih zahtevah za informacije ne razpravljajo z nikomer drugim razen z osebo, ki zahtevo vloži.
Če bi torej Trumpovi administraciji uspelo uveljaviti nadzor nad Kongresno knjižnico in premik k avtoritarizmu nasploh, bi to pomenilo, da lahko nekdo, ki je prijateljsko nastrojen do predsednika, preuči poizvedbe katerega koli izmed zakonodajalcev.
Trump je v začetku tega meseca že odpustil »kongresnega knjižničarja«1 Carlo Hayden in direktorico ameriškega urada za avtorske pravice Shiro Perlmutter kot del prestrukturiranja »pod firmo« pravne trditve, ki » ne pije vode«, da Kongresna knjižnica spada v pristojnost njegove izvršilne veje oblasti.
Ali se je »Большая чистка« že začela? Sans compliment!
1 Kongresni knjižničar je vodja Kongresne knjižnice, ki ga imenuje predsednik ZDA po nasvetu in soglasju Senata ZDA za mandat desetih let.
