OBČUTJA POMLADI
pajek plete čas
sanje dveh prastarih duš
tiho čakanje
pomladno jutro
gosi režejo nebo
smerokaz – naprej
gore med nama
luna, ki me obsije
vzide ob tebi
pomladno cvetje
nabrala bi ga zate
če bi le ostal
tvojo številko
sem zbrisala že petkrat
iz glave še ne
kar je ostalo
in kar mi preostane…
kot voda in led
režem čebulo
solze, ki pritečejo
niso od vrtnin
ne maram ure
beleži dolge dneve
mrzle ednine
zrem v ogledalo
kamor sem nekoč skrila
tvoje poglede
sence neznancev
so dolge in preostre
v luči pomladi