Na vsebino

IZPIL SEM PRAV VSE ZVEZDE

Samo Kreutz

Skelenja

Tako močno me skeli všit rob teme.

Izruj mi ga, roka vzplamenela,
kost stoglava.

Potem pa ga,
kolikor hitro lahko,
odvrzi.

Kajti, kdor ga preveč dolgo prenaša,
tistemu se posušijo

vsi dotiki.

Tiste noči

ko sem izpil prav vse zvezde
in začel okrog sebe

sejati breztežno pomlad

sem se zapodil
v tvojo razdraženo noč

in ti ugasnil usta ter smeh

takrat resnično še nisem niti malo vedel
da bo že naslednje jutro

v tebi vzbrstelo popolnoma spremenjeno sonce

Pritajitve

iz usedline deveterih prostranstev
brezglasno huškneš
v gozdove
in čez čas še med ljudi ter njihove hišice

da končno postaneš pomlad

a tudi če medtem nehote zaideš
ker se nameniš kam daleč

nikakor ne pozabi

za teboj je raskav šepet zime
malo naprej - polno nebje skorajšnjega poletja
vmes - do kamnitih robov stradeža izpraznjeno prostorje

prihuljeno kot bi željno pričakovalo
svojega mesijo

Vonj dreves (na pomlad)

sleherni dan bolj gnetljiv
bolj radoživ

ko takole
nekam malomarno veje
čez srpaste grebene
naše pred kratkim nasedle vere

in se prav počasi razširja vse do nekdanjih bivališč
ter krpastih njiv

da se ne bi nikjer drugje zares udomačil
zgolj pri nas

zdaj

Zjutraj si poletje

globoko pod jezikom rastejo koraki

čim odpreš usta
ti skoznje
odtečejo širom vzkipele pokrajine

čudežno pomlajena drevesa
in rumeno tleča polja

a vseeno v tvoj dan kdaj vdrejo tista zmršena mesta
betonsko mrakobna
ki jim nikakor ne razločiš obraza

le hrbet

pa drugega več nič
čisto nič

da jih do jutra znova poseliš z barvami svoje prisotnosti

Razprostrte besede

Z lišajem nikdar docela scvetelih zvezd
lahno segaš v smer

mojega nekdanjega nebja.

Kako gosto si tedaj želim, da bi te lahko zadržal
v skromnih hišicah
vseh na široko razprostrtih besed.

A o tem
sploh ne spregovorim.

Zmeraj se mi namreč zdi, preveč rada le sveže molčiva.

Trajanja

natekla se je že brezmejna jesen

ko sem s kože dvorišča spraskal stopinje
čeprav nisem vedel čigave
sem njihove ostanke
obesil visoko pod strop svoje hiše

naj se posušijo

kajti še preden se zares razvname zima
jih spet vzamem v roke in iz njih sešijem svoje
bolj udobne ter mehkejše

da bi naposled vendarle trajale skozi celotno naslednje leto

Natisni članek

100 %