POGLED

POGLED

Roka, ki toni
bije po oknih brez razgleda
Prazen obraz odhaja
med madeže shojenih poti.

Vse ljubezni so umrle
na ulicah mesta

Tiho stopa med sive stene
prvega DNE.

NIHČE

Ne zna se sprehajati
med zavitimi besedami.

Poseda med stenami NIČA.
Čaka - saj ne ve . . .
Šepa med zarjavelimi KROGI.

NIHČE je ROKA tega BREZUP.

ŽRELO

Umetnost te požre.

           Ukraden obraz.
Ni miru.

          Kdaj boš izpljunil.

Daj jim, kar prosijo.

         Ne morejo
         te vzeti.

PRIJATELJICI

Seštevam gube na najinih obrazih.
Vsa ta leta, ki jih
ne moreš pokazati.

Usta sivijo brez
vode življenja.

Postojiš za prvim vogalom n
se bojiš sence  za neslišnimi koraki.

Nikoli nisva prehiteli
svojih rok . . .

           Otrok že hodi svoja pota.

DENAR

Zanima me denar -
več Denarja.

To ni več mir, ko
se želiš izgubiti v
lažni MOČI.

Izkoplješ obraz, ki
si ga nekoč popljuval.
Zdaj si ti v vrsti povprečja -

          popljuvan od svojih OTROK.

TUKAJ IN ZDAJ

Odsev na NOHTU
me spomni na TUKAJ.

ZDAJ nekaj zaškrta
za vrati.

To ne bo pesem,
ker so koraki preveč
za TUKAJ in ZDAJ.

OBRAZ

Joče s tvojimi očmi
           svojo bolečino.

Nosim grmade oblakov
          v svojem naročju.

Zapuščam otroke lačnih pogledvo.
        To je napaka!

Ne najdem prave tipke
        v svojem obrazu

ČRKE

Ne misliš več besed,
ki si jih polagal v moja usta.

Nekje je prežala napaka.

Misli sem ti kradla.

Nič ni ostalo za druge.

ZIMA

Nos je v tem in
nič ne ve.

Smrdi po zimi.

Zmrzuje pogled
Ljubezen poči.

Led!

PLES

Ivje me občišče in
ostane.

Okovan je tvoj pogled.

            Zakurim.

Pleševa po žerjavici.

PESEM

Moram oditi.
Gleda me kos.

Ne znam več peti in  v
endar poje . . .
moj DIH

POZDRAV

Na odru v kozarcu.
Okrog sedijo učitelji
iz časa pred zadnjo vojno.

Nekaj mrzlega se dotakne
konice prstov.

         Pozdrav . . .
Kaj je to . . .

ČAS

Iz večnosti padeš
v ta oster čas.

na robu ni roke
Nobene preproge.

Vsi se delajo, da
te ne poznajo