MOŽ V ČRNEM

Bela obleka,
bel prostor, bel zrak.
Pri vratih pa —
kakor umrli
v črn žamet oblečen možak.

Bela obleka je,
bel prostor, bel zrak,
a njegova se lica svetlijo
in ustnice se rdečijo.

Ni mar mi obleke —
bele obleke,
ni mar mi prostora
in kaj mi bo zrak!

V noč, ki me vabi,
pojdiva, možak!