Na vsebino

Nenehen dotok informacij,
preko virtualnega in realnega sveta,
megli mi um in me vsakodnevno zmede.
Vsa moja prepričanja in verovanja se krhajo,
z najtežjim klinom jih zbijajo.
Znanost dokazuje,
vera pojasnjuje,
kritični um se upira,
vsak filozofira,
srce se lomi ...
V kaj človek še sme verjeti,
ko v tako zmeden svet smo ujeti?
Vsak samo svoj prav zagovarja,
v kožo drugega težko se postavlja ...

Pa naj še reče kdo, da brez vere v »nekaj« je lahko živeti!

Nagrajene pesmi z natečaja »Kultura v krizi«, ki ga je organizirala Študentska oaza kulture leta 2012

Natisni članek

100 %