O VINU, ŽENSKAH … Variacije na Prešernove teme

Poet tvoj nov Slovencem
venec vije…

LJUBEZNI ROKAVICA

ponos tvoj bil izziv je rokavica
resnica dneva da ti hočeš njega
ime denar posest obilje vsega
med nama vzdiha trn besed bodica

in če takrat se bi z menoj možila
cvetove hrepenenja bi ukradel čas
o vinu ženskah vpil je božji glas
verjela drugim si me zavrnila

ime v vencu pesmi krik ljubezni
Jezero solzno zemlja bo popila
ujeta v stih oba sva kot v bolezni

lopata z zemljo trupli bo pokrila
je duhu dano v spevu zažareti
in pesem naju skupaj bo slavila

O, Vrba srečna …

DOMOTOŽJE

Domov bi šla, po tisti strmi poti,
ki leze v breg, ko zapusti dolino.
Tam z vrha gledala bi na ravnino,
užila mir bi, ki ga nič ne moti.

Ob lipi, tam na klopi bi sedela.
Oči v daljavi bi raziskovale,
kje gozd je še, so vse še jase male.
V ušesa ptičja pesem bi zavela.

Resnica je, da se je spremenilo.
Zdaj ni stezic, so le široke ceste.
Ljudem, nekoč, težko se je godilo.

Sneg, mokri čevlji, vojna in košara,
pretežko breme, ki me tlom tišči.
Občutim ga. Spomin me ne prevara.

… Uršika zala, zdaj tebi gorje.

NA STAREM TRGU

Bil Stari trg je prizorišče,
kjer Urška danes je bila.
Ni lip, ni cimbal, ne plesišča
tam tudi ni Povodnega moža.

Le v krinolini stara dama,
vzdihuje, tarna, ker je sama.
Zavrnila sem ples s teboj.
V Ljubljan’ci našla bom pokoj.

Povodni mož

URŠKAM

Brez lip je
Stari trg,
plesišča ni.
Je Urška kje?
Morda si ti.
Všeč si mi, punca.
Rad te imam.
Nos vihaš?
Pojdi stran!

Naj čas bo tvoj
Povodni mož!

Lepota je
minljiva last,
ošabnost tvoja,
sreče past.
Zakleta si,
ker čas beži.
Ti … Urška,
Urša si!