PRSTKARIJA

Kakšen dolgčas,
jamra palec
in nervozno poskakuje.

Fige delaj,
mu kazalec
čisto resno ukazuje.

Name plezaj,
ga sredinec
nagajivo zasmehuje.

Nič ne drezaj,
prstanec se
osupljivo napihuje

Le mezinček
potepinček
z njim v svet pravljic
odpotuje.

PRAHOPRSTKI IN ČRKOČARKE

Pod ovitki
domišljije
črkočarke
dremljejo.

Prahoprstki,
palčki drobni,
jim trebuščke
božajo.

Gube v črkah
poravnajo,
vsem jezičke
požgečkajo,

da z otroško
čarovnijo
v hiški pravljic
besedljajo.

Mladi ježek
komaj čaka,
da čez polja
prikoraka
botra noč.

Vznemirjeno
mu srček bije,
ko od staršev
se izvije
v njen obroč.

Ne pogleda
nič na levo
in zavije
kar na desno
pihajoč.

Že zdrvi
po hrupni cesti,
da prižame
se k nevesti
na vso moč.

Iš gibeliš.
Titi epo maki bava,
iš gibeliš.
Ti bici buci amam liš,
ege zege nini pava,
kaki lulu jeti lava,
baki mita ika java.
Iš gibeliš.

Noč se je zbudila,
zvezdicam zaspankam
očke pozlatila.

Mesečeve kitke
nežno razčesala
je v srebrne nitke.

Kakor dobra vila
malim otročičem
spanja nadrobila.

Skozi čarne špranje
je na trudne veke
posejala sanje.