EPIGRAMI

Najhujše je, ko misli tup,
da mora vsakdo v kalup,
ki ga po lastni meri stavi,
čeprav ničesar nima v glavi…

Vrednote so problem pereč,
kot prija nam, včasih doneč,
zvečine pa vsakdó živi
tako, kakor da jih sploh ni!

Živel je, zgolj da je živel,
ne da življenje bi dojel,
ne da dojel bi, da v praznini
že pred začetkom se razblini…

Slovenec povprečen pošten je, predan,
še varčen, in delovno več kot zagnan,
a kaj, ko pa skušnja življenjska uči,
da dejstva statistika v laž spremeni…

Skozi steklo mrko gleda,
mrko gleda in najeda,
mi z obrazci stiska vrat,
samovšečen birokrat!

Je Menart spisal epigram.
O kontracepciji. Lepo!
A trud njegov je bil zaman,
saj cepci verzov ne beró!

Odpustki so roba najširše naklade,
saj grehi prav radi porajajo mlade,
z vestjo pa, na srečo, se da trgovati
in greh vsak za dobro plačilo oprati…

Odlike politike naše vsakdanje?!
Pred kamero blabla, za njo pa – kozlanje!
Govorniški oder, razcvet onanije,
ki kozla v besednem izlivu razkrije.

Politika je – kurbarija! To pravijo ljudje.
Kako pa s kurbo se odvija, to že vsak cucek ve:
za šelestenjem vselej rada, prav hitro, roko stegne,
zatem pa ti ponudi vse, a v bistvu te – nategne!

V šolo hodiš, dan na dan,
bolj pod prisilo kot uka želján,
saj v šoli bodočnost si svetlo gradiš…
Da potlej, načitan, brez dela visiš!

Seks je vse bolj tema farjev
in političnih funkcionarjev,
češ, da nam veja bo uvela…
Dragi čvekači, otroke se – dela!

Vloga poeta v naši državi
ni, da uživa v denarju in v slavi,
pač pa, da spiše vsa svoja snovanja,
preden prejel bo posmrtna priznanja.

Nekdo piše, da rima.
Nekdo drug pa pojma nima
kako vse skupaj se odvija
in nastane – sodobna poezija!

Oprosti mi, pesnik svobodnega sloga,
naj moja nevednost ne bo ti nadloga,
a v duši neznansko tišči me neznanje:
mar sam vsaj razumeš vse to žlobudranje?!

Naš sistem je – demokracija!
To je, pač, to, da prav vse se odvija
izključno tako, kakor množica hoče,
pa pamet molči, ko neumnost ropoče…

Za naše politične odrešenike
predlagam serijske spomenike:
čim višje podstavke, bolj prožne narave
in votle ter kockaste glave.

Za vse je tisti kriv patron,
ki pesek sipal je v flaškon
ter med kazalce tlačil čas,
da zdaj le-ta preganja nas!

Slovenstvo, pravijo, rapidno hira,
ker manj se rojeva kot umira.
Predlagam, ker smo tozadevno speči,
preimenovanje v – Sloveneči…

Ni vsak poslanec
izbranec.
So tudi poslanci
bedanci!

Največja nadloga sodobnega veka
je ta, ki se skriva pod kožo človeka:
ustvarja in snuje, razvija, gradi,
medtem ko spodjeda, razkraja, duši.

Čez noč, iz mlakuže, na vejo je splezal,
oblekel si suknjo, kravato zavezal,
sedaj je gospod, no, tako se mu zdi,
čeprav se mu čevljev še blato drži!

Prispel za življenja možakar je v raj,
povzpel se v državi na top položaj,
očitajo mu pomanjkljivo predznanje,
a ovce pozna, je že prej skrbel zanje…

Pri nas se dogaja, da ekonomija
poti nam usmerja, vrednote razvija,
in vleče nas v svet tehnološko napreden,
v katerem brez ficka ni človek nič vreden…

Otroke ravnati v dobra ravnanja
je vzgoja, ki ni za ta čas.
Le sila je ta, ki se svet ji priklanja,
obmolknil je pameti glas.

So volitve takšne bitve,
ki so za duhovno plitve,
levo, desno pakovanje,
drug omot a – isto sranje!

Ne loči mortadele od mortalitete,
zanj tenorist je Osama bin Laden…
Sprejema zakone in piše dekrete,
čeprav je – bedak navaden!

V šolah učijo se letnice silne
in trpajo v glave podatke debilne,
nihče ne pomisli, da uk se začenja
s klesanjem razuma in z ukom – mišljenja!

Udbomafija te gleda,
niti prav povsod razpreda…
Vsak debil ob svoji hibi
jemlje jo za svoj alibi!

Mišljenje sodi med težje kategorije,
odvija, praviloma, se v glavi.
A, ker smo narod, ki dosti popije,
pogoji tam zanj niso pravi…

O vzgoji in bontonu
učiš se v salonu.
Politiki naši, iz ljudstva pognali,
pa so se učili v – štali.