Na vsebino

TJA IN NAZAJ I / ANDATA E RITORNO I

Jolka Milič (1926–2021)

Literarni izlet z omnibusom / Escursione letteraria con l’omnibus
Dvojezični zbornik, 1. zvezek / Scelto antologica con testi a fronte, volume I
Izbrala in uredila / A cura di: Jolka Milič

PRGIŠČE BESED PRED ODHODOM V NEZNANO

Primorski pesnik, uganite kdo, saj nastopa tudi v zborniku, je pred 27. led objavil nekakšen manifest o pesniški umetnosti, kjer pravi (verze bom pisala prozno): »Še vedno velja, da je poezija izpovedovanje. Kot taka je lahko tudi krik, ali ekstaza, a pa samo rahel, prerahel vzdih. Na eni strani je pesnikovo čustvo, na drugi strani je pojavni svet. V današnjem jeziku bi rekli, da je pesem kardiogram, zapis pesnikovega srca, sporočilo, komunikacija. Zato pravim, da govorim poezijo. Zato tudi velike začetnice niso potrebne, ločila niso potrebna. Niti rime niso potrebne. Pesem naj bo neposrednost, od začetka do konca. Tisto, brez česar poezija pa ne more živeti, je navdih, je zanos. Inspiracija in patos lirike.«

Ta manifest bi najbrž lahko podpisali (kar pa ni sploh obvezno!) - z rahlimi retušami ali brez - vsi drugi pesniki v knjigi, in tudi pripovedniki, saj zgoraj omenjeni avtor nekaj strani dlje prišteva med pesnike tudi francoskega romanopisca Balzaca in pravi (za bolj tekoče branje bom dodala kakšno vejico in pomišljaj): »pesniti pomeni za danteja shakespeara balzaca pričarati nevidno, nezaslišano, nedoživeto, nedoživljivo, samo sluteno, svet sanj, ki pa je resničnejši od sveta resnice...poezija - neutolažljivo hrepenenje po svetlobi molčanja, pisanje - pot govorečih proti neizrekljivemu...«

Bralcem, vsaj tistim, ki se - bogsigavedi zaradi katerega nesporazuma - v poeziji ne počutijo najbolj lagodno, kot doma, bo verjetno - upam vsaj - to kratki uvod nekoliko olajšal razumevanje pesnikov, ki gostujejo v tem prvem zvezku - in tudi v drugem, ki bo izšel kasneje, predvidoma že prihodnje leto - ljubiteljem lirike in leposlovja pa se bolj približal te ... »zapoznele odposlance svetov, ki so potonili ali prezgodnje sle še nerojenih zarij«.

Urednica

Pozor! Vse tiste pesmi in prozna besedila, ki niso opremljena z imenom kakšne druge prevajalke, je prevedla Jolka Milič.

Vse knjige navedene v kratkih noticah o avtorjih in drugje, razen redkih izjem, so izšle le v slovenskem jeziku. Naslove sem prevedla v italijanščino le zato, da olajšam razumevanje tistim italijanskim bralcem, ki ne poznajo našega jezika.

UNA MANCIATA DI PAROLE PRIMA DELLA PARTENZA VERSO L’IGNOTO

Un poeta sloveno del litorale, indovinate chi, visto che è incluso nella presente raccolta, ha pubblicato 27 anni fa una specie di manifesto sull’arte poetica, dove dice in versi (ciò che io trascriverò in prosa): «La poesia è considerata ancora quel genere letterario in cui it poeta esprime le proprie emozioni. E in quanto tale può essere anche un grido oppure estasi o solamente un lieve, anzi, lievissimo sospiro. Da un lato c’è it sentimento del poeta, dall’altro il mondo tangibile. Nel linguaggio attuale si potrebbe dire che ogni poesia è un cardiogramma, un referto del cuore del poeta, un messaggio, una comunicazione. Perciò dico di parlare poesia. Per la stessa ragione non sono necessarie neanche le maiuscole, non c’è bisogno di punteggiatura. Non c’è bisogno nemmeno di rime. La poesia sia spontaneità, dall’inizio alla fine. Ma ciò senza cui la poesia non può esistere è l’ispirazione, è lo slancio. L’estro artistico e il patos lirico.»

Questo manifesto — con qualche leggero ritocco o senza — potrebbe essere firmato con molta probabilitb (comunque non è obbligatorio!) da tutti gli altri poeti nella raccolta, e perfino dai narratori, dato che it summenzionato autore qualche pagina più avanti annovera tra i poeti anche il romanziere francese Balzac, affermando (per una lettura più scorrevole aggiungerò qualche virgola e lineetta di sospensione): «poetare significa per dante Shakespeare balzac rendere mirabilmente palese l’invisibile, l’inaudito, il non vissuto e l’invivibile, solamente intuito, un mondo onirico che però è più) concreto del mondo della realtà ... poesia — inconsolabile anelito della luminosità del silenzio, scrittura — cammino dei parlanti verso l’ineffabile...»

Ai lettori, almeno a quelli che, chissà per quale malinteso, in poesia non riescono a trovarsi a loro agio come in casa propria, questa breve prefazione — è auspicabile - faciliterà la comprensione dei poeti presenti in questo primo volume - ed anche nel secondo che uscirà in seguito, Spero l’anno prossimo — agli amanti della lirica e delle belle lettere invece avvicinerà ancora di più questi... «tardivi ambasciatori di mondi sommersi o prematuri messaggeri di aurore non ancora sorte».

La Redattrice

Attenzione! Tutte quelle poesie e testi di prosa che non portano it nome di qualche altra traduttrice, sono stati tradotti da Jolka Milič.

Tutti i libri citati nelle brevi notizie sugli autori e altrove, tranne rare eccezioni, sono stati pubblicati soltanto in lingua slovena. Ho tradotto i titoli in italiano solo per facilitare (a comprensione o quei lettori italiani che non canascona la nostra lingua.

Jolka Milič. Andata e ritorno

Kazalo / Indice

Jolka Milič: Prgišče besed pred odhodom v neznano / Una manciata di parole prima della partenza verso l’ignoto 6/7

Filibert Benedetič 8/9

Ines Cergol Bavčar 18/19

Marij Čuk 28/29

Bogomil Fatur 44/45

Franjo Frančič 58/59

Vesna Furlančič Valentinčič 70/71

Danilo Japelj 86/87

Dušan Jelinčič 102/103

Rudi Kerševan 112/113

Miroslav Košuta 126/127

Marko Kravos 140/141

Andrej Lutman 154/155

Vladimir Memon 164/165

Ace Mermolia 174/175

Zlatka Obed 188/189

Jurij Paljk 198/199

Tone Pavček 208/209

Vera Pejovič 222/223

Aleksander Peršolja 234/235

Aleksij Pregarc 244/245

Ivko Spetič – Magajna 256/257

Vanja Strle 266/267

Magdalena Svetina Terčon 278/279

Borut Suban 294/295

Tomaž Salamun 306/307

Jožek Štucin 322/323

Igor Torkar 334/335

Maja Vidmar 346/347

Lucijan Vuga 358/359

Franci Zagoričnik 366/367

Ciril Zlobec 380/381

100 %