Večer odhaja,
mlečna megla se gosti.
Čudno tiho je.
Pogrešam zvoke.
Ptice so onemele.
Lebdijo sanje
Vrtna ograja
je vsa zasnežena.
Ena sama čipka.
Bela drevesa
sklanjajo glave, roke.
Vetra si žele.
Pogrešam pesmi.
Kam ste se izgubile?
Kot bog sem bila.
Zgodnji svit budi.
Sanje bežijo v dan,
v nemir strahu.
* Pesmi, haiku, iz devetdesetih let. Našel sem jih v arhivu in da ne bi pozabili male otožne gospe, jih objavljam.