KAR SE PIŠE, KAJ SE BRIŠE*

bes zaudarja med govorci,
med korošci in primorci,
kranjci samozadovoljnimi,
šta-jerci lokalno vesoljnimi:
kar se piše, kaj se briše,
čuje se iz liter hiše
stare šprahe mariborske
nismo sužnji više –
gine pes, ko rimo iše
naj za vrat nam več ne diše!

*pesem iz zbirke »neumnice« (skromni poklon hojnikovi mihaeli)