Na vsebino

KOS PREKOSI KOSA V PETJU

Alenka Zorman (r. 1947)

V RITMU PTIC


zgodnja budilka
prepozna za
ptičji zbor


rožnati svit –
eno lunino lice
spi na zahodu


brez okna na vzhod
vstanem s soncem
na strehi čez cesto


hrastova lista
v sončnem dotiku –
na enem rosa


pred kliniko
za živali Mr Pet
zelení lipa


ne le v vetru
cvet jablane se ziblje
v ritmu ptic


tako so skupaj
krošnje lip, da veter
kar ponikne


bujna krošnja
kos prekosí
kosa v petju


s soncem na rami
marjetica zazrta
v svečke kostanja


glicinija v cvetju
vrabec pod njo išče
drobtino


fotoaparat
v roki – vaški vrtovi
moj pomladni vrt


oprana rjuha
mušici se ljubita
v dišeči gubi


kanji v daljavi?
glej, saj to je par čapelj
s soncem na krilih


v gosti travi
pajčevina še opoldne
polna draguljev


čemu kupiti
orhidejo – glej, tam
cveti kopriva!


glinast petelin
tudi oblak v ozadju
razpira rožo


ozelenela breza
na klopci pod njo
poseda senca


drva za zimo –
pomladni žarek
ob slédi sekire


neznaten oblak,
pa v dolini zasenči
več zoranih njiv


oblaček v stiku
z letalsko sledjo –
kot semenčica


bega po travi
na peščeni poti
počaka modrinček


olfa nož –
v rezilu se ogleduje
pikapolonica


zelena trava
potepuški muc prede
v oazi suhe


sedemintrideset let
isti razgled –
to pomlad javor
prvič preraste
oddaljeni blok


pahljačasto
javor razpre semena,
da še zorijo


blazina arabisa
bezeg pripravlja
kobule za cvet


starodavni kostanj
cveti …in se osipa
v Kitajski vrt


Kitajski vrt –
maček na dvorišču
berači po mačje


Kitajski vrt –
vrabček ne čivka
nič drugače


z zelene veje
se spusti vrana in se
klanja ograji


v stari kadi
se okopa vrana in odleti
zapoje kos


nič preroškega
ne poje kos v dežju –
samo poje ...


žgolenje kosa
pod srčastim oblakom
odhaja april


po plohi
se širi jezik sinjine
oblizne grič


deževna noč …
jutro na bezgu odpre
prvi kobul


rjast balkon
čemu ga ta osa
ves čas obletava?


svečka kostanja
pozno sonce se vseli
v bližnjo svetilko


sosed kosi travo
spiralast oblak
potuje v večer


dan se poslavlja
vzkipel oblak zažari
za rojem mušic


letalo v soncu
dviga se k oknu
s spuščeno žaluzijo


pomladna luna,
ljubezenski film … in
štiri ure spanja


luna v mlaju …
pomladne oblake
prepusti zvezdam

REGRAT S ČEBELO


križ na hribu –
s senco se uleže
v cvetoči regrat


ga jutri ne bo?
čebela v regratu hiti
nabirat sonce


zoblači se …
travniku ostanejo
regratova sonca


sončna nedelja
breg pod krčmo je
zasnežil regrat


zlomljena ugaša
regratova lučka –
pod vaškim križem


podobna, a
nikoli regratova,
lapuhova lučka

OBLAKOV KRES


velika sobota
veter nosi zvonjenje
nad vso vas


bliža se maj
oblak na obzorju
že kuri svoj kres


vetrovna noč
v vonju po dimu z Rožnika
se prevesi v maj


majska budnica
prepozna za tega
kačjega pastirja


pogorišče kresa
regrat prižge v jutro
sonca in lučke


mrtev hrošč
prvomajski veter
mu dvigne krila


vsak svojo pot
v majsko nebo iščeta
krošnja in oblak


vaško razpelo
Kristusove noge
obsije maj


bije poldan –
majsko sonce v lini
ošine rob zvonà


mesec ljubezni
nad stolpnico dva
rogljičasta oblaka


srčasta
majska oblaka …
nosita dež


praznik dela
nosi sonce in dež –
komu mavrico?


drugi maj –
javor izgublja
prva semena


prvi maj brez
mavrice – drugi jo
podari v kapljah


grozi nevihta
južni veter se za hip
umiri v postovki


nevihta se bliža
čaplja spremeni
taktiko leta


pred nevihto ...
sunek vetra zgosti
semena na tleh


pod goro lije
iz oblaka nasproti
lijejo žarki


med terasama
betonskih stolpičev
razpeta mavrica


mavrica zbledi
travnik in nebo sijeta
v kontrastih


dež je ponehal
večerni ave bolj
zvonko zazveni


izzveni ave
večer med oblake
obesi zlat zvon


tako beli so
oblaki majske noči
luna pa v mlaju!

MORSKI ZIMZELEN


je pajek prezimil
v njej ali ta hip zlezel
v prikolico?


te zimske plime!
na obali okostja
polžkov in dreves


zimzelenov cvet
ves posut s pomladjo
morskih borovcev


stara oljka –
ob vznožju žene hrast
prvih pet listkov


od daleč prav pust
kamen na obali –
srčast od blizu


naslonila se je
na topel kamen ta
prazna latvica


v slano skalo
vtisnjene stopinje ...
povodnega moža?


morska školjka
je izdolbla kamen ...
v polžjo podobo


jadrnica zapluje
čez sonce …in ga
pusti odsevu


ribič v molitvi
za polno mrežo …
ujame môle


globlje tone sonce,
globlji je v kamnu
školjkin odtis


v morski travi
in v klobuku v oseki
sončeve sanje


o čem bo sanjal
ta galeb s soncem
na konici krila?

100 %