PAR ŽAFRANOV V JUTRU
PAR ŽAFRANOV V JUTRU
Haiku
REGRATOV CVET
(pomlad)
ptičji spev
pronica v jutranji sen
ves dan sem ptica
deževna noč
par žafranov v jutru
družina
dan mučencev
prijatelj si speče
bananino torto
mlad slaščičar
soimenjakinji kupita
različne piškote
gregorjevo
z veje zre vrabček
na vdovin balkon
pomlad pred oknom
stara gospa noče
k okulistu
‘prepoved prometa’
češnja v cvetju
prerašča streho
breskev odcveta
prijatelj bi se z nekom
rad skupaj staral
mamljivi vonj
iz slaščičarne – glej
regratov cvet
tako spogledljiv
cvet jagodnjaka –
kako bo šele plod
ne še povsem
razcvetena – že
‘ljubi’ ivanjščica
le kot spremeniš:
metuljeva senca
v pesku naraste
sedem anten
pomladni oblak
s perjanico
urejam haiku
javor pod oknom poje
brez dirigenta
mlada trava
dečku vanjo pobegne
žoga za ragbi
zelene češnje
kos požvižgava
kot da so zrele
kanja na žici
motri travnik – veter
ji vzdigne pero
otroci so odšli
nad vrtcem zaščebeta
šmarnica*
*ptica, črna rdečerepka
tek v peto nadstropje
pomladno sonce
komaj še odsev
luna narašča
rožnata sled poleta
podčrta njen maj
majske zvezde
opolnoči postanem
lačna
SLANI PRSTI
(poletje)
čas kresovanja
pajkova svila se
svetlika v večer
češnje zorijo
pod krošnjo
zaspi ovčar
vrtnar obreže
sivko – čmrlj ji sledi
do vaze
ribiška barka
kljubuje valovom
galebu gre lažje
galeb
se odžene s skale
val tudi
ujeta riba
sonce kormoranu
pozlati vrat
veverica ga
gloda v isti vdolbini
orešček je drug
zagorela dlan
zlata minica iz por
srka Sun Mix
spodim ga z roke
pajkec se vrne in
obtke slane prste
oškrbljena školjka
tudi polžek v oseki
ni več cel
deklica s kitko
v rdečo mrežo zajame
morske kristale
morje rdeči
samoten kopalec vanj
meče kamenčke
kako spokojno
po jutru s tramontano
zadiha večer
turistka zvečer
vztraja pod senčnikom
oblak pa žari
desno od plaže
tone sonce – ko bo
nasproti, bo jesen
julijska luna
s koliko imeni
v njegovih poletjih?
kot Scila in Karibda
morska oblaka –
sonce le še sij
mirna mesečina
zabrni čoln
z močno svetilko
bor poveša vejo
ladja v daljavi
vsa razsvetljena
oddaljen svetilnik
s terase odmeva
Košulja plava
PROSOJNA KRILA
(jesen)
dnevi vse krajši
muren opoldne hiti
v njivo lucerne
hranil jo je in
sončnico upognil k tlem
deždeždeždeždež
brezov list pade
na mostno ograjo
reka dere naprej
pozneje vzbrstel
se divji kostanj
osuje pred lipo
miza za dva
divji kostanj ves čas
ob njeni nogi
prosojnih kril
žuželka na oknu išče
barve jeseni
razcepljen list
na klopci – ob žili
tri solze neba
kako pomladno
med suhimi listi
stopa petelin
listje odpada
v belem socvetju
vztraja muha
novi gojzerji
nedeljski vzpon
v barve jeseni
vnuk reče babici:
vrani naju nosita
v sončni zahod
jesenski pogled
na čas – v minutah leto
mojega rojstva
rastoča
v jesen, luna
zaide
NOŽICE V INJU
(zima)
prvi dan leta
robida nad avtocesto
pleza v sonce
klopca na hribu
v deviškem snegu
vnukov podpis
dež s sodro
razčesava smreko
brez vrha
lačen golob
bližnji pano ponuja
kredit
gruli na južnem
jest pride golob na
severni balkon
nikoli ne puha
ta dimnik – pred vrano
se s senco baha
škriplje sneg
na poti k soncu dim
tekmuje z dimom
neoluščen storž
koruze – mandala
za ptice v snegu
kos pride in gre
odtis nožic v inju
ostane ves dan
snežni vrtinec
kosa se stepeta
za krmilnico
BREZ TEORIJE
Tanka
V roki
ljubezenske pesmi.
V bližnjem vrtu
se belo razcveta
magnolija.
Ččččč / ččččččč / ččččč:
brez teorije
kos z repom in s kljunom
napiše
večerni haiku.
Trikotni sij
nad besnim morjem.
Iz stranice
pod belim oblakom
se izboči mavrica.
S celine on
pošlje misel o mostu.
Na njeni roki
v morski sapi pristane
pikapolonica.
Koliko školjk
je plimovalo
s tem kamnom,
da je postal
luknjičasto srce?
Je ta škrlatnost
morskega zahoda
dana le ribičem,
galebom, vztrajnim
ali … norcem?
Maminih
osemindevetdeset
nedoživetih jeseni.
Streho preleti ptica
črnobelih peruti.