TELEFONČKI

telefončki
zvonijo
spet
zvonijo
z medom
nama
zastaja
dih

pa nič
pa nič
pa nič

popoldne je
zgleda da
denarja
za naju ni
le ena nama
je zvesta
odgovori na
jokajoč klic
iz norišnice

zunaj umazano
dežuje
čez noč se je
spremenilo vreme
iz sončnega
le kaj sedaj kupiti
da se
oblečem

pozdravljeni vsi
čeprav vas ne
vidimo
ne slišimo

LAK

z medom
se odpravljava
na morje

samo še en
dan pa se odpeljeva
se ne more
načuditi medo

prinese s podstrešja
velik kovček
napolni ga
celo na potapljaško
opravo ne pozabi

sedaj pa zadnji del
priprave
tušira se
lakira nohte
z rdečim lakom

čisto je že utrujen
leže na kavč
občuduje svoje
rdeče nalakirane
nohte

zaspi
in ura ga zbudi
ker odpotuje

oba sva srečna
še napoved
vremena je lepa
peljala se bova
v Rovinj
na hrvaški
obali

pravi mi:
ti nosi kovček
jaz imam
čisto na novo
nalakirane
nohte

ni literarnega večera
kot bi si
želela

kadar pa je
me ni tam
pravi moj mentor

priznam:
rečem da pridem
pa me ni

nič ne rečem
in potem
pridem

včasi se mi da
in včasih
ne

kakor je vreme
kakor je mesec
kakor mi reče medo

kakor se izide
če štejem
prste

vedno
mi kakšen
manjka