Na vsebino

ZAKAJ DANES NE GREM NA LITERARNI VEČER

Tatjana Srebrnič

ZAKAJ DANES NE GREM NA LITERARNI VEČER

na tolike
literarne
večere
sem hodila
sama

potem sem
si omislila
plišastega
medveda
in hodila
tja z njim

Danes
je Vilma
udarila
medeka
po glavi

zvečer sem ga
zdravila z
obkladki
tudi vreme
ni bilo najboljše

tako naju danes
ni bilo ...

Tatjana in medo

PSIHIATROVE OČI

ugasnile
so za vedno

le zakaj
sem v njih
videla vse

trpljenje
grozo
smrt

sedaj so
ugasnile

le kako
bom brez njih?

MOJA LJUBEZEN

šel bi za tebe
v pekel

zakaj bi
to napravil?

ker boš
umrla

in ko bi
umrla?

postal bi
pesnik

in pisal
o tebi

da bi postala
nesmrtna

potem bi
zelo težko
umrl

bil bi namreč
nesmrten

tvoj medo
rudolf

STANOVANJE HREPENI PO NAMA

je vse pobeljeno
na novo opremljeno
samo midva z medom
morava imeti pogum
da se vseliva in zaživiva
v njem

TUKAJ IN NA NEBU

po likalni
deski
potiskam
likalnik

bele
oblačke
dela
za sabo

skozi
okno
se zazrem
v nebo

nekaj
belih
oblačkov
plava
po njem

kot moje
oprano
perilo
ki ga zgoraj
nekdo
lika
s parnim
likalnikom

ŽERJAV

počasi
se povzpneva
na žerjav
da se dotakneva
neba

potegneva
nebo
na zemljo

tako ni
videti
zvezd
ne lune
niti naše
hiše
ki je ostala
na nebu

neizmerno
nama je
žal

nič se
ne da več
spremeniti

tako je
in konec

ČISTO NOVO

znašla sem
se nekje
čisto v novem
kjer se bo
iz ovinka
zdaj zdaj
priplazila
strupena
kača
in terena
sploh
ne poznam

samo sanje so

da bi zdaj
vozila svoj
avto ali kolo?

za zidovi
čakam na zdravje

ali mogoče samo
lebdim

toda medove
oči so jasne
in ne obupajo

BLUES ZAVILMO

velika, čisto
posebna drevesa
ji hladijo srce

ponosna
je na svojo
diagnozo

pravzaprav
to opaziš samo
ko toliko
govori
da poslušalec
obupa
da bi vse
dojel kar
brblja

sedaj je
morala
zopet
v Hrastovec

vsi v
norišnici
upamo
da se ji
bo izboljšalo
in se bo vrnila

ko zjutraj vstopi vedno
pove isto
naša mama

BIBA LEZE, BIBA …

vse teče
počasi

pisma
s sodišča
prihajajo
kakor da
se jim
zeha

večer
pride
peš
kot
kakšen
upokojenec

vse
se vrti
slow
motion

Zaspim
počasi
zbudim
se še
počasneje.

Kava
noče zavreti,
jaz pa jo pijem
kot da ni
časa.
Zjutraj
jo nesem
k ustom,
zvečer
napravim
požirek.

Vse me
spominja
na pesmico

biba leze
biba …

100 %