MIDVA, MOJ MEDO IN JAZ
KAPLJA
po žlebu
leze
mimo
okna
po strehi
jih brez
števila
hiti
midva
z medom
pa sva tako
žalostna
sonca ni
s sivega
temnega
neba
BEL OBLAČEK
midva
si bova
našla
bel oblaček
ta bo na
nebu za
naju
plaval
kaj bi
s temnim
oblakom
ta se prehitro
sprazni
ne, moj
tedibir
Rudolf
JAGODA
v rokah
držim
kozarec
jagodovega
soka
ga grejem
z rokami
in srkam
počasi
komaj
je pomlad
kot da
čakam
da zrase
pravi
sadež
v naravi
da ga
utrgam
SLABOST
kdo bo
naštudiral
najino
službico
medo?
da bo
imelo
najino
življenje
smisel
ta čas
pa kdo
bo izračunal
kako
dolgo
sveti
svečka
da bova
dobila
navdih
oboje
je nujno
potrebno,
ne, moj
prijatelj
MRAK
ni ideje
za pesem
ne za
učenje
prometnih
znakov
je samo
prelaganje
predmetov
posode
z enega
prostora
na drugi
in tudi
vreme
oblači
mrk
SIVINA
pred
seboj
preganjam
sivino
in mrčes
da bi
prišla
do metuljev
in svojega
neba
SKLOPKA
sklopka
kokodaka
pritisni
me do znaka
še stokrat
če bo treba
do znaka
nebodigatreba
RITKE
pomlad
je vzcvetela
vzbrstela
zvončki
telohi so
pokukali
kakor napol
nage ritke
nad računalnikom
mladine
manj mladih
in modernih
SMEH
meda
potiskam
v košari
do trgovine
Ana
kupim
za očeta
predpasnik
z dvema
žepkoma
da bi bil
v enem
smeh
v drugem
pa spanec
vračava se
domov
naju potiska
veter
NODI
v mestu
se je
utrgal
oblak
vse
barve
so izginile
ostlale
je le siva
nodi
se odpelje
po barvo
do mavrice
za mestom
sivo
mesto
prebarva
to zopet
zaživi
še lepše
kot je bilo
COPATEK
ni ga
nikjer
ga ni
copatka
naj hodim
bos
samo z
enim
ali naj
kupim
nove
copatke
ne
igrala
se bova
skakala bova
po eni nogi
PRŠICE
sesava
pršice
s preproge
in tal
pajčevino
sesava
po stenah
in stropu
sonček
spustiva
skozi
odprta
vrata
in okna,
in napiševa
tole pesem
SVEČKA
vanilijeva
svečka
dogoreva
v novem
steklenem
svečniku
daje nama
z medom
navdih
pesem
nastaja
pod prsti
na računalniškem
papirju
le bog ve
koliko
sva pretrpela
ko sva jo
sestavljala
sanjaje o
večnosti