Metulj od cveta do cveta zaplava. Frfotava obleka ji je pretesna. <* * *>
Jokaje razpleta zavozlane nitke v klobčič. Nekdo ji je ukradel vršiček rožmarina. <* * *>
Poraščena brada – vonj po moškem glasu, bližina. O strašno, de ona. Osirji potepuški. <* * *>
Rdeča Pikapolonica pobira mladostnike. Stoletnica zamahne – pot pod noge, lenuhi! <* * *>
Plaz besedi jo posuje. Udarja toča. Rešuje njun čolniček pred viharjem. <* * *>
Neznanec ji pripne vrtnico. Gneča. Slapovi krvi v ledeni strugi. <* * *>
Lastovka šviga, gradi gnezdo pod streho. Vsi strme v škarjasto violino. <* * *>
Rožnati negliže v razporkih. Koža se mu vzdraži. Bulji vanjo zadet. <* * *>
V korzetu in dekolteju varna, popolna, se spogleduje. Ko ji on vse odpne, je kakor zavržena cunja. <* * *>
Cvetoče jablane – vonj mleka v krošnjah. Slačiva se. Veter odpihne cvetove. <* * *>
Nebo se zniža, snežinke zašelestijo. Neprestano plešejo. Pot mi curlja. Kidam, kidam sneg. <* * *>
Marčevske ide – bujenje. Na gmajni stopinje jelena. To pa si kakor vetrovno vreme. <* * *>
Svečka. Njen plamen trepeče noč za nočjo. Gorijo nepoužita jabolka. <* * *>
Belo perje na nebu golob ob golobu. Preštevava ovčke. Potepuški pes je zadavil mladičke. <* * *>
Koralde se razsujejo po trati. Pobiram jih. Davno pozabljene zrele pomaranče. <* * *>
Kamenje po strmi poti. Vrh se bliska. Spotaknem se in padem v brezno. <* * *>
Leska lešnike razsuje, bukev žir, dob šiške. Šolarček se sklanja – pobiram smeti. <* * *>
Voda spere švic, blato, veter osveži preležane rjuhe. Ona vzdihuje, oh, njegove pleničke! <* * *>
Vrtnice v ogledalu, preplavljena miza z voščilnicami. Le kdo je z njo? Kdo z njo praznuje? <* * *>
Na stolu se vrti, guga v naslonjaču starka. To so zdaj moje poslednje igrače.