PESEMKRUH

vsaka pesem
je košček kruha,
majhen je,
a nasiti!

PAST

svoboden sem
a ujet
v majhno past človeške žeje
žejen in lačen
slonim ob kolu
in si zamišljam
da je telo
ob katerem drgetam

doživljam svet
v prenovljeni luči
slep zaletavam se v steber
votel prazen je
brez ljubezni
ki si jo kličem
na pomoč

ne zapusti me senca
zaigraj
za pozabo
odpiraš mi vrata
odpiraš mi okna
gradiš mi mostove

sem padel pod most
ti z menoj
gledam poslušam
gozd je zapel
zapelo je drevje
zapela je trava
zapelo je vse
le jaz tu molčim

ujet sem v past
divje jo rahljam
ne maram pasti
sem človek svobode

sestavljam utrip
gradim svoj cilj

vihar ga razdira
ne dosežem ga

hrepenenje je
spleteno iz stekla
spleteno tanko

čas plete
hrepenenje stekleno

a ne gladim ga
cefram!

počasi se odpiram knjiga
kdo jo želi prebrati?
ne vem
poln sem prete kih ugank
razvozlati jih ne more vsakdo

vzemi me v naročje preberi
najtežja je vedno prva stran
zadnja najlažja

daš me na polico
a me ne pozabi
besede se zarežejo v srce

zdaj je srce knjiga
bral jo bo kdo
ali pa ne

rad bi sezidal hišo
a kaj ko se vedno razruši
zaman prilivam apno
in cement

poiskati moram nov kraj
začeti znova graditi
do smrti si izgradim
hišo svojega življenja

ne morem več ne znam
pregloboko sem zakopan

pomlad je čas čarovnic
poglej vrtijo se
nikoli jim ne uidem
včasih tudi nočem uiti

dajo mi napoj sladkobni
z veseljem me začarajo
naredim korak nepričakovan

čas norih sanj
nikoli končane simfonije
poslušam njen šepet
želim zaigrati violino

vsako leto pride čas
ko srce ponori
sem podivjani konj
potreben nečesa in nekoga

Pesmi so izšle pri Mariborski literarni družbi
v zbirki SVETLIN kot pesniška zbirka
z naslovom »PESEMKRUH«