POGLEJ RAZJARJENO NEBO

CHOPINOVA SONATA

I.

svetla zvezda padla je v moje roke
nisem vedel
da je tako bleščeča
močnejša od sonca
močnejša od ptice
ki me vidi zdaj v daljave

svet sprašujem zdaj
kako ravno meni pade zvezda v naročje
zakaj ne komu
ki ga ne poznam

odgovarja mi
zaslužil si to zvezdo
ker za njo prehodil
dolgo si potovanje

II.

danes mesec igra na violino
Chopinova sonata mi igra na srcu
svet odpira mi predale
da bi vzel piano
in igral
orgle so iztrgale iz mojih ust
in Bachove se skladbe slišijo
v nebesih
in danes glej
kako je svet vijoličast postal
da ga ne prepoznam več
ker mislim
da živim nekje
kjer bik in volk
igrata violino

III.

bil je svetel dan
ko sem spoznal življenje
ki mi je pisano na kožo

prej sem mislil, da so to le packe
danes vem
da je to nekakšna znanost
ki je svet ne razume
in noče razumeti

IV.

mehak pogled
in trn v očeh
in vprašanje nemira

danes trn postal je deteljica
ki jo nosil bom s seboj
kot dragulj
ki nikoli ne zastara

SVETA NOČ

sveta noč
blažena noč
gre od ust do ust

kakor da je večna noč nekaj lepega
zakaj ne sveti dan
noč je težka kot kamen
takrat ne veš
da živiš

dan pa ti išče pot
ki je prej nisi poznal
niti vedel za njo

zato od zdaj naprej
svet dan
blažen dan

ZALIJ ROŽO

poglej rožo in jo zalij
primanjkuje ji že vode
dolgo ni bila zalita
njeno vodo so izpili ptiči
in se niso zmenili zanjo
bodi vsaj ti tako hraber
da jo zaliješ
da ji pogasiš žejo
ki je tako močna

roža ne oveni
prezgodaj je še!

SVEČA

sveča joče
ko igram na mandolino
sanjam sanje
ki nekoč postale bodo resnica

kaj sanjam
vprašujejo ljudje
a če hočeš razumeti sanje
moraš razvozlati pesem

SRŠENI V RITI

imam sršene v riti
ki nočejo
da bi bil na istem mestu
ki hočejo da bi pisal in ne spal
razumem jih
ker so moji
in ne tvoji
ki misliš
da so sršeni norost
ki jo je treba zdraviti

ZARJA

poglej to zarjo
kako se lesketa
je lepa
rdeča
kot kri čez nebo

kri naših teles
se v zarjo razrašča
izpije jo sonce
ko gre za goro

MOST ČEZ DEROČO REKO

si znamenje tu
in šepečeš mi
kar vidiš
in kar gre vse okrog tebe
tu se je počasi ustavil čas
in ti prav vesel stojiš
kot mesec nad teboj
vse skupaj je to nad deročo reko most
ki prav sladko spi
to je le most nad deročo reko
ki prav sladko spi

in sonce je zdaj
ogreva te
in poje s pticami spev
to glej in poj še ti
je sončen dan
in ti kričiš z njim
kako lepo je biti most čez deročo reko
ki prav sladko spi
ti si le most čez deročo reko
ki prav sladko spi

V TEMI

stopiš v temo
in sanjaš o temi
kako je svet temačen
ker sonca ne vidi več
temačen svet
temačno obzorje
brez zvezd
brez lune
in brez sonca
zajemi žlico vode
in videl boš
kako je blatna
ker ne znaš več
in ker nočeš
da bi bila kristalno čista

ROJEVANJE UMETNOSTI

kdaj in kako
se rojeva umetnost
ne veš
nihče ti ni razložil
rojeva se ponoči
ko še mrlič zahteva
svoje spanje
takrat slišim
vidim
česar kdo drug ne more
in ne zna.

POGLEJ RAZJARJENO NEBO

poglej razjarjeno nebo
kako se bliska
kako kaže svojo jezo
v njem se skriva
jeza sonca

kaj ga je prijelo
ne vem
vem le to
da tudi svet grmi
ko sliši šepet
bobneč
ko tuli iz gozdov
ki so posekani
kot ti