RUBAIJE V VOSKU

Dež namaka zemljo, rastejo cvetlice.
Utrujena duša šteje denarce.
Dežne kapljice poslikale so okna.
Ljudem primanjkuje pravice, resnice.

Življenje je različno od človeka do človeka.
Pozitivno razmišljanje naj že vsakdo dočaka.
Sreča, upanje, naj zacvetijo v življenju.
Naj bo pot vesela že od prvega koraka.

Trava se je prebudila, razgrnila odejo.
Zazeleneli travniki dišijo s pomladjo.
Omamni vonji ljubezni pršijo naokrog.
V duši se spletajo lepe misli z brstjo.

Kako si me, dragi, objel v poletni noči.
Ko sem žarela ob poljubu tvojem brez moči.
Spomnim se mladosti lepe, naših srečnih časov.
Ljubezen še cveti in nam je v pomoč na stare dni.