Zbor članov kulturnega društva Mariborska literarna družba
Ob 14. uri je bil na veliki petek zbor članov kulturnega društva Mariborska literarna družba, na katerem so potrdili poročila za leto 2012 in sprejeli program za leto 2013.




10 dogodkov
Ob 14. uri je bil na veliki petek zbor članov kulturnega društva Mariborska literarna družba, na katerem so potrdili poročila za leto 2012 in sprejeli program za leto 2013.




Ob 18. uri je bil v Literarni hiši Maribor literarni večer, na katerem je nastopil Milan Novak »Prepleševa svoje rojstvo in smrt«. Z avtorjem se je pogovarjala Nataša Švikart Žumer in z njim tudi zaplesala. Kot običajno za Milana Novaka je sta bila pogovor z njim in tudi branje polna duhovitosti. Prireditev je počastil kantavtor Marko Grobler z nekaj pesmimi.







Kot 20. je izšla v zbirki Oglej pesniška zbirka Zenela Bejta, romskega avtorja iz Maribora, Dad so rovela / Oče, zakaj jočeš / Vater, warum weinst du.

V KGB je bilo ob 19. uri šesto nagradno tekmovanje v interpretiranju lastne poezije. Tekmovali so v treh kategorijah - rimanju in aliteraciji, angažirani poeziji in v pesnjenju s tujkami. Ocenjevali sta komisija (Bojan Sedmak, Goran Č. Potočnik in Simona Kopinšek) in publika. V finale so prišli Majda Senica Vujanovič, Denis Škofič, Mojca Zupančič in Jan Šmarčan. Zmagal je Jan Šmarčan. Tekmovanje organizira Mladinski kulturni center iz Maribora.
Fotografija: MKC Maribor

V Literarni hiši Maribor je bila ob 18. uri prireditev ob svetovnem dnevu poezije. Nastopili so: Andrej Tomšič, Jože Kos Sine, Berta Čobal Javornik, Majda Strnad, Zdravko Kokanovič - Koki, dr. Tilka Obran Kren, Marija Šedivy, Irena Holzer, Rozika Močnik, Marina Križnik, Štefka Lang, Nataša Švikart Žumer, ki je brala pesmi Martine Komovec, Lidija Štampar, Petra Bauman, Majda Senica Vujanovič, Bojan Schwentner, Nataša Švikart Žumer in Marjan Pungartnik, ki je večer tudi vodil.



















V galeriji RRRudolf so Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor, Zveza kulturnih društev Maribor in Literarna hiša Maribor odprli razstavo Anke Rakun z naslovom »Oko odstira, čopič zastira«. V kulturnem programu so nastopile najprej v duetu glas-kitara Antonija Senica in Slavica Podhraske. in kot pesnica Majda Senica Vujanovič, ki je tudi spregovorila o skupnih mladostnih letih. O razstavi je govoril Marjan Pungartnik, ki jo je tudi odprl, nekaj besed o svojem delu pa je spregovorila tudi avtorica Anka Rakun.






V zbirki Mariborska literarna družba je kot 61. zvezek izšla pesniška zbirka - prvenec Danijele Premzl Neznatno svetilko sem uzrla. . Uredil, spremno besedo napisal in oblikoval jo je Marjan Pungartnik.

Ob 18. uri je bil v Literarni hiši Maribor gost Admiral Mahić, ki je bil gost Maribora za en mesec. Z njim se je pogovarjala Nataša Švikart Žumer, svoje prevode njegovih pesmi v slovenščino pa je bral Željko Perović. Seveda ni manjkala pesem »Barbara«, s katero ta pesnik vedno očara publiko. Ob koncu mu je Ivan Vinovrški podaril portretno fotografijo.








Ob 17.00 je Srbsko kulturno društvo Štajerska skupnost v knjižnici DOSOR v Radencih pripravilo literarni večer, na katerem so predstavili Miodraga Jakšića, zbornik Arte Stih in sodelujoče v tem zborniku, predvsem domačina, Radeta Bakračevića. Prireditev so pozdravili Rade Bakračević, župan Radencev Janez Rihtarič in Bea Baboš Logar, predstavnica literarne skupine DOSOR, pričela pa jo je s pesmijo Radmila Radojević in z branjem pesmi Miodraga Jakšića, Vladimira Blagojevića in Radeta Bakračevića Darinka Nahtigal. V odsotnosti povabljenih gostov je o njih in o zborniku govoril Marjan Pungartnik. Sledil je krajši pogovor in seveda pogostitev, ki jo je prispeval DOSOR.







V Literarni hiši je bil ob 18. uri literarni večer z Matjažem Hanžkom, pesnikom in sociologom. S tem je poravnal dolg s 6. decembra lani, ko na svoj večer ni prišel. z Marjanom Pungartnikom se je pogovarjal predvsem o svojem kratkem literarnem pesniškem obdobju, ko je bil enfant terrible literarne scene, v samem začetku nastanka skupine OHO, o vizualni poeziji in o številnih literarnih prigodah iz tistega časa, o svojem sociološkem delu, tudi o svojem delu kot slovenski ombudsman in na koncu tudi o možnih perspektivah slovenskega razvoja.




