Berem črke,
Basni za otroke,
Bele sanje,
Babičino tkanje,
Brokatna svila,
Brezmejnost domišljije,
Bokal poln mladosti,
Bistvo skriva.
Branim svoje pesmi,
Brezmadežno rojstvo,
Blaženost objema,
Brstenje pomladi.
Barvam dneve,
Bisere nizam,
Bistrino morja občudujem,
Barko sonca snujem,
Bliskovito odplujem.
Belini nasproti,
Bogastvo v duši cveti,
BIT najdem kjer si Ti.
MISEL
Mogoče sem pozabil …
kar sem iskal,
kar znal sem želeti,
kar rad bi Njej dal.
Njen Nasmeh, ki pregnal je strah,
Njen Dotik, ki pozlatil je prah,
Oči, ki so skrivale radost metulja,
Prsi ustvarjene za rojstvo dragulja.
V Lase ujet čarobni sijaj lune,
Glas in pesem kot mandoline strune.
Dlani, ki ujamejo solze skrite,
Dušo, ki bere skrivnosti v tančice zavite.
Mandlji in med, ki so zbudili strasti,
in obris telesa, ki v spominu le tli.
Njo, ki sem jo v mislih narisal in v srcu spoznal,
Njo, ki bi zanjo dihal in sebe ji dal.
Rad bi spet znal,
se z roso umil,
v sončno jutro se z Njo prebudil.
Mogoče sem pozabil …
kar sem iskal,
zato bom spet sanjal,
kot nekoč sem znal.
Nikdar ne pozabi da znaš živeti sanje,
Da lahko letiš na krilih domišljije,
Da poznaš skrivnostne labirinte sveta,
Ne pozabi, da imaš dušo in srce, ki sanjati zna!
PRESELILA SEM SE
Preselila sem se ...
V dušo Nje, ki ima mlado srce,
oči otroka,
sanje Delfina,
svež nasmeh gorskih vetrov,
vonj vanilije, lase morskih tokov.
Preselila sem se ...
V dušo Nje, ki zna pripovedovati,
ki sanja ljubezen in jo zna spoznati,
v roke, ki so bisere negovale,
v prsi, ki so življenje dale.
Preselila sem se ...
V njeno dušo,
ki sliši in vidi, ki diha mladost,
nagubano kožo, sive lase,
drhteče roke a mlado srce,
preselila sem se ...
ne da bi vedela kdaj in kje,
dohitela me je,
smejim se ji,
spoznala sem njo, ki ji pravijo starost,
rada jo imam, ker sem živela mladost.
UNIKAT
Naj te zjutraj sonce objame,
Dobra Vila prebudi
in cvetje
zadiši
naj veter
novo pravljico napiše,
nasmehe
nariše
naj vsak dan
posejane želje
in večer naj žanje
veselje
naj spremlja korake,
kadar živiš svoje sanje
spoznaš najlepše
