Obraz ribnika
prekrijejo lokvanji
z mehko pernico cvetov.
V tišini senčnih voda
šelesti poletni piš.
Večer vseh svetih.
Postarani veseljak
si naliva mošt.
Trpek okus poplakne
pod gladino zavesti.
Dan izgoreva
v razkošju večernih barv,
meša se z vetrom.
Upočasnjene misli
tiho tonejo v spanje.
Jutranje sonce
skozi sinje oblake
boža cvetove.
Misli mi odlebdijo
v poletje rimskih fontan.
Večerne sape
v skodrani krošnji hrasta
zibajo sonce.
Za kuliso prevare
slutim spačene sence.
Vetrovno jutro
za priprtimi okni
dviga zavese.
V scefranih ostankih sanj
iščem smisle življenja.
Sidrišče jutra,
zarja si s prsti sonca
liči bled obraz.
Ob gromozanski kavi
grizljam kolač spoznanja.
Mrtvi cvetovi,
lučke plešejo z vetrom
v nežen začetek.
Vem, nepredvidljiva smrt
prehiteva po levi.
Zoreči češnji
v znakovni govorici
hvalita vreme.
Rahlo melanholična
slišim šelest spominov.
Belo padalo,
senca igrivo polzi
s krošnje na krošnjo.
Nitkaste sanje spletam
v rahel dotik svobode.
Postarana noč,
bledikave zvezdice
drsijo proti svitu.
Iz scefrane resnice
krpam svitek tolažbe.
Nedeljski večer,
na posivelem nebu
ogleni sonce.
Iz pohabljenih misli
izbrskam slutnjo jutra.
Majska sapica
češe divji vrtnici
rožnato grivo.
Iz daljnih spominov tkem
misel na nonin nasmeh.
Izgorel zahod,
zgodnji večer rojeva
prve roje zvezd.
Spregledane minute
sukam v konopec besed.
Murvina veja
riše grčavo senco
na lunin obraz.
Razgaljena obtičim
v brezkončnosti šepetanj.
Puhast oblaček,
luna si z njim prekriva
zapeljiv nasmeh.
Razcefrana do globin
drhtim na Rimski cesti.
Razbohoten mah
zaščitniško objema
sključeno vrbo.
Iz zvoka more si tkem
gosto tkanino hotenj.
Slavčkova pesem,
mrakobno noč ovija
vezenina sna.
V studencu ženske biti
mi zažubori nemir.
Utrip poletja,
dišeč oleandrov cvet
mre na asfaltu.
Sredi golih nesmislov
razpletam klopčič vprašanj.
Razpršen curek
z belimi šivankami
prebada tolmun.
Misli se prelivajo
v igreželjno milino.
Medle svetilke,
na zapuščenem vrtu
tli slutnja sonca.
Sanjam o skupnem včeraj,
upe skrivam v toplo dlan.
Večerno nebo
si v kodrasto pričesko
vpleta žareč trak.
V reki deročih misli
iščem drobce otroštva.
Dlani drsijo.
Roj žgečkljivih trepetavk
ti pleše v očeh.
Mamljiv spomin ponika
za nazobčan rob časa.
Bleščavo sonce,
med krpicami snega
odteka zima.
Iz poteptanih želja
luščim nove začetke.
Milni mehurček,
za brezšumnim razpokom
otroški obraz.
S krhkim sojem iluzij
si osmislim lesk v očeh.
Dolgolasa vrba
sredi trstičja išče
pomladni odsev.
V zametek svita vpletam
iluzijo začetkov.
Zametki jutra.
Kričavi vrabec zoblje
razbitine sna.
Zaslepljena od zamer
prezrem spravljiv nasmešek.
Živordeči mak
prek pšeničnega klasja
mežika v naliv.
Nične sanje zamenjam
za svit novega upa.
Majska nevihta.
Razvejan bezeg sipa
roje belih zvezd.
Milijone trenutkov
spnem v šopek nepozabe.
Stari predpražnik.
Lepljivo blato skriva
prijazen WELCOME.
Za slapom težkih besed
čutiva obraz jutra.