RANDEVU PO VSTAJENJU
RANDEVU
PO VSTAJENJU
prolog
eva čaka
adama
na novo urejenega
iz gline
lepa je
kakor sama luč
adam pa
porjavelo zlato
I
tokrat
bom ugriznil
v jabolko
jaz
ko sta
užila
corpus christi
sadno meso
sta
oba bogova
s srcem
in s telesom
II
zakaj si
brez bluze
in ti
brez figovega lista
ne govori
vem
da veš
za resnico resnic
III
ko ležeta
ga boža
občutek se stopnjuje
dokler ni na višku
da bo
sin
mu tiho pove
mrtvorojen
IV
zdaj pišeš knjigo
pravijo
roman
ljubezenski
lepota
mu bo ime
si pozabil
name
epilog
pozabita
izgubljeni raj
in ne bo konca
in ne kraja
ZDAJ PIŠEM
na dolgi poti
skozi hladno mesto
prepisujem
z vrste hiš
zbori z druge strani luči
črkujem
obsežno razumljivost
pesmi
čeprav
mi je le
za glas
pevca solista
za moj odzvok
RENDEZVOUS
NACH DER AUFERSTEHUNG
prolog
eva wartet
auf adam
den aus ton
neu geformten
sie ist
schön wie das licht
und adam
wie verrostetes eisen
I
diesmal
werde ich
in den apfel
beißen
als sie
den corpus christi
das fruchtfleisch
genoßen haben
sind sie
götter
mit herz
und körper
II
wo ist
deine bluse
und wo
dein feigenblatt
sei still
ich weiß
du kennst
die wahrheit der wahrheiten
III
nach dem hinlegen
streichelt sie ihn
das gefühl steigert sich
bis zum höhepunkt
daß es
ein sohn wird
sagt sie ihm leise
ein totgeborener
IV
jetzt schreibst du ein buch
sagen sie
einen roman
über die liebe
die schönheit
soll er heißen
hast du mich
vergessen
epilog
vergeßt
das verlorene paradies
und es wird kein schluß
und kein ende sein