SIVA STVAR

SIVA STVAR

Ovija me v meglo;
koprena čudnih slutenj,
neizživetih izčrpljujočih sanj.

Same prazne blodnje
in ničesar, s čimer bi oznanila
živost svojega uma...
Kot bi ujela glasove norišnice
med štiri kvadratke
razpokane prazne dupline.

Očesne dupline se sesipajo vase
in poglabljajo v omot niča,
medtem ko se blodeča duša
razrašča v neimenovanem organu.

Črna se spreminja v sivo
med drsenjem v blaženo nevednost
brez zavesti;
v opoju uničenosti se hvaležno predam
omami mrtvih možganov.