HAIKU O POVOŽENEM KUŠČARJU

Ugasnem luč.
Povezujem spomine.
Spanec poljubi oči.

Stoletno lipo,
skrivnostno ziblje veter.
Bela tišina.

Lokvanji cveto
na gladini ribnika.
Križišče stvarstva.

Širna planota.
Brez vrat, polomljen bivak.
Nahrbtnik na travi.

Po gozdni stezi
traktor prevaža hlode.
Povožen kuščar.

Na sončni frati,
cvetijo divje rože.
Božja lekarna.

Budna s svitom.
Po sosedovem zidu
drse sončni žarki.

Upognjen starec
natoči čisto vodo.
Vonj kav žgečka nos.

Jutranji sprehod.
Plešo skriva pred pogledi
senca klobuka.

Maribor, 8. februar 2011