jelenje rogovje
na steni
nanj rosi prah
cvetoče lipe.
en cvet sem shranil
v herbarij
Zvončki se
priklanjajo iz snega –
zebe jih
kokoš si prešteva
perje. našteje
do sto krat sto
divje race
v vodi. postavljajo
se na glavo
veter upogiba
tisočzrnati klas. vmes
za odtenek maka
planika se
nadihala ozona
in zdaj spi
lisičke v gozdu
rastejo v rdeče
mušnice
morske školjke
samo zavajajo
s svojo lepoto
golob iztrgal
golobu kos kruha
iz kljunčka
breza z lepotno
napako. namesto bela –
črna
mačka pije mleko
in je vsa popackana
po brkih
poletje. mak veselo
otresa svoje rdeče
oblačilo
opoldan. metulj
poplesuje kot lok
po stradivarki
slak splezal na ograjo.
trikrat prikimal
v vetru
pomlad.
goloba na strehi
se kljunčkata
filozofija in ljubezen
in zvončki s porcelanastim
nasmehom
april, kar naprej
dežuje uboge ptice
ubogi metulji
šiva spi v orjaškem
tulipanu in tudi
v sanjah meditira
avtobusna postaja
in avtobus
z brki
polob v ušesu
gruli petnajsti
kvartet
Poletje –
s soncem ozvočena
simfonija