VRABEC Z MEDENJAKOM

zapuščam dom
v smeri leta se čez gore
vzpenja mavrica

slovo pred letom
iz zvočnika zadoni
ljubezenski song

let skozi oblak
sopotnik bere novice
o politiki

zračne turbulence
upokojenka rešuje
križanko

v mivki vzorci plim
preko neba valuje
misel na dom

v sebi zaslišim
znan glas iz domovine
veter nosi sneg

barka z imenom
haiku – hči jo opazi
prej kot mama

težek kovček
varnostni pregled
pesmi ne zazna

OTRPLO LISTJE

celo v kraljevini
vse potke skozi park
vodijo v jesen

ledeno piha
v votlem štoru zavetje
za list in senco

listje odpada
še trimčkar v oranžnem
izginja med drevje

park v tujini
vsak padel list
kot topla dlan

zamrznjen ribnik
gola lepotica v njem
tudi samo kip

oškrbljen kip dečka
bršljan s korenino
skriva mednožje

grafitno siv dan
na ograji obešen
pisani šal

samotna potka
na vsako klopco
prisede kak list

sklonjena
nad liste drugih dreves
zelena žalujka

odsevi dreves
beli čolni v privezu
zibajo liste

vrtinci vetra
bukov list se stisne
k naslonjalu klopce

en sam list vztraja
na drevesu v megli
še ta razcefran

pot s pokopališča
jablana polna
neobranih plodov

goli javorji
njih sence v križišču
posute s semeni

regrat v mrazu
odpira cvet – lipa ga
z listom varuje

pomrznjena tla
regrat in marjetica
vztrajata v cvetu

sama ob kavi
iz mrzle roke vrabec
vzame medenjak

pot v megamarket
vrana išče prigrizek
med suhim listjem

tople barve
obkrožajo ribnik
čaplja bi raje kruh

za nekaj drobtin
zračne akrobacije
rečnih galebov

drsališče še spi
galebom in racam
zadošča ribnik

odpiram okno
pod galebom v letu se
razpira oblak

puhek trepeta
med suhimi listi
kje je ptica

rdeče pročelje
z napisom paradiž in
golobi v mrazu

megleno jutro
na rdečem dimniku
se ljubi par kavk

otrplo listje
v drugem delu ribnika
frfota perjad

slečena krošnja
v vetru se pozibava
srčasto gnezdo

suhe hortenzije
bližnji ribnik v parku
še brbota

mostiček v parku
med dvema jesenima
mama z vozičkom

kip pravljičarja
živa meja mu v vetru
šepeta v jesen