Na vsebino

PRIDI, TOPLA SOBA NAJU ČAKA

Breda Slavinec (r. 1962)


In ko rečeš povej mi pravljico
takrat se asparagusove niti podprejo in poslušajo
tista o treh prstanih je najlepša
pocukaš me za rokav
pridi topla soba naju čaka.


Padla je žlica
pa veš
da so se zmotili
župnik je rekel
da molitve niso bile več dobre
in da vernikov več ne potrebuje.


In kaj naj zdaj
se živa zakopljem
ali naj počakam da me drugi.
Nič ne izginja
žal
pa si obljubila
to veš.
Okvirjev ne bo.


Ti si rodovitnost
jaz graciozna pozeba
in
tvoja vedomka
vabljenj.
Nočem da bi
v mraku zbirala skorje od prej
in obračala dlani.
Tako sedaj veš.


Z prsti otroka pobrano
šivankaricam in krojačem podano
narcisom ukradeno
in od usode štrafano.
Ko bi imel tako dolgo roko
da bi snel sonce z neba
za naju.


Takih ljubezni ni več
da bi od lepot bolelo.
Včasih
so minute pomenile hrepenenje
ure neskončnost
leta pozabo.


Spim z obvezami
nočem da greš z menoj do starih spominov.
Ni več tvojih in mojih ljudi
ujeti svetlobe je težko
veliko cvetov oveni do takrat.
Ohrani jih
redki to znajo.


Regratovi listi izbirajo besede
sogovorniki medbesedni čas.
Med enim in drugim zamahom ptice s krili
je bila pomlad.
Kakšno je rabljeno blago?
Katerega leta smo fant moj?

100 %